Branko Tomažič, Državni svet, predsednik Komisije za kmetijstvo. Hvala na povabilo. Naj povem, da smo mi že pred tremi leti, dvema letoma na pobudo raznih kmetov dali svetniško pobudo, da se na območjih OTT dopušča možnost kolobarjenja. To se pravi, preoravanja trajnega travinja, ker tega ni veliko, tudi interesa ni veliko. Vendar je prišel iz Ministrstva za kmetijstvo in minister za okolje in prostor negativno, pač, da moramo spoštovati bruseljske direktive. Jaz sem takrat ugotavljal, da morda bi bilo to 2, 3 %, nezanemarljivo, ker vemo, da so določeni kmetje, pride do prenos zemljišč, pride do dedovanja ali nakupa in bi radi povečali svoje vinograde, sadovnjake ali pa tudi njive. Žal tega ni bilo dano. V letošnjem letu spomladi letu spomladi, ko so prišle te nove razgrnitvene karte ven, če lahko rečem, da sem decembra na svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice vprašal v prisotnosti ministrice, ali se površine pod OTT povečujejo, je predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, gospod Žveglič rekel, kar jaz vem ne. Ministrica je modro molčala, ni odgovorila. To je zame bilo zelo grdo, ker bi takrat morala povedati, da bi se mi lahko pogovarjali drugače. No, kasneje pa so kmetje ponovno opazili karte na področju Vipavske doline, Cerknice, Ilirske Bistrice in me prosili, če lahko skličem komisijo, na kateri smo obravnavali to problematiko. V tej komisiji smo sprejeli, da je prav, da se pusti kmetom možnost preoravanja, da se pusti tudi kolobarjenje, ker kolobarjenje je temelj nekega kmetovanja, da se pusti kmetom tradicionalno kmetovanje, ker ne more več te površine v nekaterih predelih kar pod / nerazumljivo/, to se pravi, da ljudje ne morejo imeti niti kmetije, ne morejo niti imeti majhnih površin za krompir, za žito, za svojo ohišnico, ker je to strog režim. Na drugi strani je pa tudi vzpostavljeno vprašanje spoštovanja lastnine, ali lahko država na lastnini, ker je z Ustavo zavarovana določena sprejema take režime? Če danes nadaljujem in kar se dogaja, je kar nekaj že tolmačenj in tudi mi v Državnem svetu pripravljamo določeno gradivo za presojo ustavnosti spoštovanja lastnine, ker mi smatramo, da je to protiustavno. Po drugi strani pa tudi ne vem zakaj bi kmete zdaj nekdo diktiral zahtevo od njega kmetovanje, ki je skozi stoletno zgodovino umno kmetoval in ohranil naravo do danes. Ne določeni gospodje, ki niso še nikoli držali vil, ne grabelj v rokah, nikoli kosili. Kmetje so ohranili naravo in je zelo napačno, da se danes kaže s prstom, da kmetje so tisti krivci, da je narava slabo ohranjena. Ni res. Poglejte, sto let nazaj, ko je bilo 30 % gozda, ali danes, ko imamo 70 % gozda, veliko grmovnic, veliko šikare. Pa ne mi reči, da danes narava ni bilo bolj ohranjena ali možnost vseh te biotske raznovrstnosti in življenja? Zakaj bi morali - to je bilo tudi na naši komisiji izpostavljeno - še dodatno površine dati pod OTT, to se pravi, da jih ne smemo z njimi kolobariti, z njimi gospodariti, ker že tako je vse zaraščeno in že tako je vse premalo orne zemlje. Vi veste, to smo že večkrat rekli, da imamo v Sloveniji najnižji procent orne zemlje v Evropi, samo 800 kvadratnih metrov ali osem arov, to je zelo malo, morali bi imeti vsaj tisoč tristo. Tudi ta potem izjava Bogoviča nam je dala določene pomisleke, da so določene stvari zlagane in nenazadnje tudi / nerazumljivo/ iz Evropske kmetijsko gozdarske zbornice, ki je javno povedal, da vsi ukrepi morajo biti na prostovoljni bazi. Ne more se diktirati na tuji lastnini, kaj bo tam in kaj bomo kmetje in kako bomo delovali. Tako da to so določene stvari bile izpostavljene s strani komisije. Eno zelo zanimivo vprašanje je bilo, kako je lahko se povečuje OTT, če zdaj niso učinkoviti? Jaz sem lepo odgovoril v tej gospe, ki je to vprašala, ki je tudi članica Državnega sveta, po moje kot kmeta, agronoma, če je veliko površin v monokulturi, pomeni, da se jih degradira območje in samo določene živalske vrste se ohranjajo in živijo. Nenazadnje, ko smo dobili od ljudi iz Barja, da so se metuljčki preselili na kultivirano območje, se zdaj sprašujem, zakaj bi morali mi povečati še površine, dodatno / nerazumljivo/ kasnejšo rabo, da ne bom rekel stelnike, ker to je potem ponižujoča stvar, ker kmet ne rabi stelja, kmet rabi krmo za živino, ker bo, potem njegov produkt? Bojim se, da gremo v nepravo smer, ker s tem bomo še dodatno degradirali naravo in biotsko jo razgradili na tak način. Po drugi strani pa se sprašujem, zakaj se mi pogovarjamo kako ne bomo kmetovali, kako bomo ščitili naravo, po drugi strani pa nas ne zanima na teh forumih in kdaj smo po svoji politiki, ali nam prehranska varnost pada ali nam samooskrba pada? Glejte v katerih procentih smo. Zakaj ne govorimo na teh sestankih kako bomo več pridelali, kako bomo zagotovili hrano, če pride do tistih kritičnih stvari, ki lahko pride, lahko nam ponagaja narava, lahko so neke vremenske neprilike, lahko pride pa tudi do tistega najhujšega, upam, da ne bo, kar se dogaja v Ukrajini? Hrana ni več dobrina, hrana je strateško orožje in dajmo imeti tu večkrat pri cilju. Veste, nekateri, ki živijo od teh okolijskih ukrepov jim je denar več vreden kot slovenski kmet, slovensko podeželje. Jaz mislim, da enkrat se boste morali tudi soočiti s problematiko zveri v pred alpskem svetu, ker se bo zdaj opuščala paša, ker kmetje ne dajo več živino v naše prečudovite, lepe planine. To bo samo še zgodovina, ker se bojijo napadov volkov, tudi o tem bo treba enkrat reči. In nenazadnje, gospa ministrica, iz vašega kabineta prihaja grožnja: kmetje, če ne boste pridni, bomo pa ukinili Kmetijsko-gozdarsko zbornico. To je, to je noro, da se to sliši v tej demokratični družbi. Kmetijsko-gozdarska zbornica je pomembna, da ščiti kmete, da usmerja, da pomaga kmetom kmetovati in nenazadnje, da mi vsi potem jemo zdravo, zdravo hrano, čim bolj lokalno, čim bolj domačo. A bomo imeli hrano iz drugih celin, ki je oporečna, ki je problematična? Dajmo se več zavedati, kaj pomeni hrana in pridelovanje. In mi kmetje varujemo naravo in še bomo varovali in zmanjšujemo ukrepe, se prilagajamo stvarem, vendar ne na tak način, da bodo prepovedi za kmetovanje.

Hvala.