Izvolite. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni.

V uvodu želim pojasniti, da je Natura 2000 družbena zaveza, kako bomo v Evropski uniji varovali naravo. Natura 2000 je največje naravovarstveno omrežje na svetu in je pomemben prispevek Evropske unije k svetovnemu varstvu narave. Državni zbor je z ratifikacijo pristopnega sporazuma k EU potrdil tudi določila direktiv s področja narave, s sprejemom Zakona o ohranjanju narave in njegovih kasnejših dopolnitev pa določil okvirje za ohranjanje narave v naši državi. Omrežje Natura 2000 je v Sloveniji vzpostavljeno za zagotavljanje ugodnega stanja ohranjenosti evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov. V skladu z direktivo o habitatih in direktivo o pticah in njuno sodno prakso mora vsaka članica EU na omrežju Natura 2000 določiti in izvajati ukrepe, ki omogočajo zagotavljanje ugodnega stanja. Pri tem so ključni deležniki, tako tisti s strokovnim znanjem kot tisti, ki želijo ohranjeno naravo, predvsem pa tisti, ki to stanje v naravi zagotavljajo. Upravljanje omrežja Natura 2000 v Sloveniji temelji na državnih službah varstva narave in v sodelovanju z drugimi sektorji, predvsem z gozdarstvom, kmetijstvom, upravljanjem z vodami, ribištvom, lovstvom in urejanjem prostora. V Sloveniji zagotavljamo cilje varstva narave v območjih Natura 2000 z izvajanjem ukrepov, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000. Program upravljanja območij Natura 2000 je že od leta 2007 vladni akt, ki določa med drugim cilje, ukrepe in nosilce, na podlagi informacij o stanju vrst in habitatnih tipov ter analiz. O učinkovitosti ukrepov so bili posodobljeni varstveni cilji in ukrepi za naslednje obdobje 2023-2028. V pripravi predlogov ukrepov je sodelovalo več kot 80 strokovnjakov iz številnih organizacij. Končna oblika ukrepov v predlogu je rezultat obsežnega procesa usklajevanj med sektorji in ob sodelovanju deležnikov. Predlog uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 za obdobje 2023-2028 je bil marca 2023 predmet seznanitve javnosti in medresorskega usklajevanja. Podane so bile pripombe, podane pripombe so bile v veliki meri upoštevane. Pri upoštevanju pripomb je treba slediti tako izzivom, ki jih imajo izvajalci ukrepov kot tudi doseganju namena upravljanja omrežja Natura 2000, to je zagotavljanju ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov, ki so pomembni na slovenski in evropski ravni. Ukrepe za doseganje ciljev območij Natura 2000 izvajamo za uporabo skupnih politik EU in mehanizmov za njihovo izvajanje. Na kmetijskih površinah dosegamo cilje Nature 2000 v večji meri z izvajanjem ukrepov skupne kmetijske politike, ki jih dopolnjujemo z izvajanjem programov javnih služb in projektov. Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč lahko vstopajo v različne ukrepe kmetijske in gozdarske politike, naj navedem nekaj primerov, na primer kmetijsko okoljska, podnebna plačila, sredstva za Naturo, ukrepe v zasebnih gozdovih iz gozdnega sklada, kjer so jim na voljo finančna nadomestila za spremenjeno rabo zemljišč. Podnebni in okoljski ukrepi iz strateškega načrta SKP morajo dosegati tudi podnebne in okoljske cilje, ki smo jih v EU jasno definirali že pred leti. Določanje teh ciljev in ukrepov za njihovo doseganje je tudi na ravni države članice predmet skupnih pravil, zato možnosti prilagoditev okoljskih zahtev za kmetovanje na območjih Natura 2000 so, niso pa te možnosti stvar presoje vsakogar. Sredstva skupne kmetijske politike so morala biti namenjena doseganju okoljskih in biodiverzitetnih ciljev že v prejšnjih finančnih perspektivah od vstopa Slovenije v EU, kjer je bilo možno, se je zasledovalo poenostavitve in zmanjšanje administrativnih bremen. K lažjemu izvajanju in boljšemu doseganju ciljev prispeva tudi podpora s strani javne službe kmetijskega svetovanja in digitalizacije postopkov. Prav tako bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano omogočilo dodatna usposabljanja za kmetijske svetovalce in kmete s področja naravovarstvenih vsebin. V preteklosti je bilo doseganje okoljskih in biodiverzitetnih ciljev prešibko, zato je v reformi SKP, ki se letos začenja izvajati v celotni EU, večji poudarek na boljšem prispevku SKP k tem ciljem. Zaradi nedoseganja obveznosti direktiv s področja narave na travniških površinah je Evropska komisija leta 2019 proti Sloveniji sprožila predsodni postopek, ki pa še ni zaključen. Odobritev strateškega načrta SKP s strani Evropske unije je bila pogojena tudi z uvedbo novega ukrepa intervencije plačila Natura 2000 in obenem z vključitvijo dovolj velikega obsega območij za intervencijo plačila Natura 2000.

Cilji varstva narave in pridelava hrane so lahko komplementarni. Ohranjena narava zagotavlja rodovitno prst, opraševanje in druge storitve, ki so potrebne za trajnostno naravno kmetijstvo. Prav ohranjanje travnikov omogoča tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti, med drugim tudi divjih opraševalcev, rodovitne prsti, čiste površinske vode in skladiščenje ogljika v tleh. V Sloveniji imamo ne malo primerov dobrih kmetijskih praks, kjer kmetje del svojih površin namenjajo prednostno za ohranjanje ogroženih vrst in habitatnih tipov. Večje spodbujanje takih praks, njihova večja sprejemljivost med vodilnimi kmetijskimi organizacijami in večja podpora takim praksam vodijo v bolj trajnostno kmetijstvo v Sloveniji. Vlada se sedaj dogovarja z deležniki o spremembah strateškega načrta v zvezi z režimom oziroma plačilom Natura 2000 in revidiranjem sloja okoljsko občutljivega trajnega travinja, ki bi kmetom omogočale dejavnosti kmetovanja in vodile k cilju zagotoviti dovolj velikega obsega življenjskega prostora najbolj ogroženih travniških vrst in habitatnih tipov. Za doseganje okoljskih ciljev je nujna omejitev intenzivnosti na teh območjih, pri čemer se Vlada Republike Slovenije zaveda, da omejitvene bi smele onemogočati dejavnosti kmetovanja na teh območjih. Prepričani pa smo, da lahko odgovorna družba cilje doseže tudi s prostovoljnim izpolnjevanjem dogovorov. Naj ponovno ponovim dejstvo, da je ciljni obseg površin v plačilu Natura 2000, ki se je za leti 2023 in 2024 določeno v strateškem načrtu skupne kmetijske politike, znaša zgolj 750 hektarov, kar predstavlja manj kot 0,2 % kmetijskih površin v uporabi.

Strateški načrt predvideva povečanje ciljnega obsega do leta 2027, ko naj bi dosegel 1700 hektarjev. To je še vedno zgolj 0,3 % kmetijskih površin v uporabi.

Tudi v prihodnje bo ključno usklajevanje med dejavnostmi, med sektorji. To prinaša boljše rešitve na dolgi rok, vendar zahteva bistveno več časa. Za uspeh Nature 2000 je potrebna tudi podpora lastnikov zemljišč ter njihovo sodelovanje pri odločanju o načinih ohranjanja in pri upravljanju teh območij. Že od razglasitve Nature 2000 v letu 2004 delujemo na principu vključevanja ključnih deležnikov, ki ga z leti, izkušnjami in znanjem in finančno podporo krepimo tudi s pomočjo projektov.

Za konec bi poudarila, da varovanje Natura 2000 ni zgolj vprašanje izpolnjevanja naših zavez do Evropske unije. Pomembneje je, da z enim glavnih ključnih potencialov Slovenije za zeleni in trajnostni razvoj ravnamo skrbno in si s tem ne povzročamo velikanske gospodarske, socialne in ekonomske škode. Hvala lepa.