Hvala lepa.

Spoštovani kolegi, kolegice, spoštovani državni sekretar Šoltes, zainteresirana javnost, ki nas spremlja ob 8. zjutraj!

Zdaj, mi smo si prebrali to stališče Republike Slovenije v zvezi s to uredbo. Zdaj gospod Šoltes je rekel, da se pač Republika Slovenija strinja. Zdaj ta materija še bo v fazi pogajanj, še vedno tekla, se pravi, še ni končana, se pravi, jaz mislim, da boste tukaj na slovenski pogajalski strani še mogli izpostaviti kakšne zadeve, ki bomo jih tudi danes mi izpostavili. Zdaj, meni je bilo všeč, da ste prvo, ko ste rekli, da se zagotovi ustrezen procesni položaj žrtve, ste začeli z osumljenci, obdolženci in žrtvami, ne, ker v dikciji, v dikciji te uredbe so žrtve seveda postavljene tukaj na prvo mesto, potem osumljenci, potem obdolženci. Mi smo se spraševali, zdaj kazenske sankcije so primerljive v državah članicah EU, kako se bo to uskladilo. Zdaj, vi ste rekli, da se uredba nanaša na vsa kazniva dejanja v vseh fazah postopka. Zdaj, ali takšna rešitev po vašem pomeni poseg v krajevno veljavnost kazenskega procesnega prava, se pravi naše Republike Slovenije v kontekstu, v kontekstu seveda nadnacionalnega EU prava? To, gospod Šoltes, če nam še malo natančneje mogoče opredelite. Zdaj, mi smo tudi tukaj ugotovili, da bi se lahko v določenih zadevah postavil pod vprašaj temeljni postulat kazenskega procesnega prava, se pravi, da se s pomočjo načela materialne resnice storilec kaznivega dejanja odkrije, ustrezno obravnava in, če se ugotovi njegova krivda sorazmerno teži, načinu storitve kaznivega dejanja, tudi brez odlašanja da se obsodi takšen storilec. Če mislite, da v zvezi s pač iskanjem najprimernejše države članice, če se bo predkazenski in kazenski postopek v tem svojstvu zavlekel, ne, to verjetno bodo neki, neki postopki trajali v zvezi s tem. In pa seveda postavimo se v vlogo odvetnikov, se pravi branilcev storilcev kaznivih dejanj, da ne bodo želeli za storilca poiskati najugodnejšo državo v smislu tega, kar sem na začetku izpostavil, se pravi tam, kjer kazenske sankcije niso primerljive, ne vem, v smislu različnih kaznivih dejanj, od umorov, ne vem, posilstev. Kako, kako, na kak način se bo tu vzpostavili določeni varnostni parametri v smislu zaščite žrtve seveda? In nekako ravno, nekako ravno, kako vi razumete, kaj je v bistvu namen, namen sprejema te uredbe v nekem globalnem smislu? Se pravi, ne vem, razbremenitev žrtve, razbremenitev obdolženca, razbremenitev sodnega sistema posamezne države članice? Morda še to. In zdaj, imeli smo par primerov, nedavno smo imeli par primerov na področju Evropske unije, recimo v Grčiji smo videli tisto brutalno posilstvo in umor poljske, poljske državljanke s strani osebe, ki je sicer prihajala iz tretjih, iz tretje države. Se pravi, bo zdaj taki osebi sodili v Grčiji, ji bodo sodili na Poljski ali pa morebiti po tej uredbi bodo šli v kakšne bolj liberalne zgodbe, recimo v Skandinavijo, kjer bo žrtev morda še milejše obravnavana?

Tako da, spoštovani državni sekretar, mogoče na ta vprašanja še dodatna pojasnila. Ker jaz vseeno mislim, da ta uredba je, kar posega v našo nacionalno zakonodajo v smislu kazenskega procesnega prava, tako da mogoče še kakšna elaboracija z vaše strani.

Hvala lepa.