Ja, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred nami je Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o učinku določenih prepovedi vožnje po vse uniji.

Torej temeljni cilj predloga nove uredbe o učinku določenih prepovedi vožnje po uniji, je zmanjšanje števila smrtnih žrtev, hudo in lahko telesno poškodovanih in nenazadnje tudi materialne škode, ki nastane v prometnih nesrečah, ter s tem zagotoviti višjo oziroma visoko raven zaščite vseh udeležencev cestnega prometa. Vpeljuje se termin prepoved vožnje, ki zajema vsako dokončno odločbo o prepovedi vožnje povezano s prometnim prekrškom, ki privede do ukrepa odvzema, omejitve ali začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ali pravice do vožnje, ne glede na to, ali se šteje za varnostni ukrep, kazen ali upravno ali kazensko sankcijo.

Predlog nove direktive Evropskega parlamenta ureja torej naslednje vsebine, zagotavlja učinek prepovedi vožnje po vsej Evropski uniji, zagotavlja dolžnost uradnega obveščanja o prepovedi vožnje in vsebino standardnega potrdila, namenjenega obveščanju, določa roke za ukrepanje države članice Evropske unije po prejemu obvestila, vzpostavlja nacionalne kontaktne točke v državi članici Evropske unije, katere naloge so posredovanje potrdil, zbiranje statističnih podatkov v zvezi s prepovedmi vožnje.

V predlogu nove direktive so opredeljeni tudi pojmi odvzema, omejitve in začasnega odvzema, uporaba direktive pa je omejena le na število natančno opredeljenih hujših prometnih prekrškov povezanimi z varnostjo v cestnem prometu.

Republika Slovenija podpira predlog evropske direktive in v bistvu predlaga odboru, da jo potrdi.

Naslednja direktiva je Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih. Tu bom dal določeno dodatno pojasnilo, ki se je v bistvu pojavilo na Odboru za infrastrukturo s strani poslanca Podkrajška, tako da bo v bistvu odgovor, ki sem ga takrat dal, nekoliko dopolnjen vsebinsko.

Prav tako je namen te direktive izboljšanje varnosti v cestnem prometu in prostega gibanja, zagotovitev prostega gibanja državljanov znotraj Evropske unije. To se bo doseglo z izboljšanjem vozniških sposobnosti, znanja in izkušenj ter kaznovanjem nevarnega vedenja voznikov, za kar bo vsekakor treba uskladiti predpise na področju usposabljanja kandidatov za voznike, vozniškega izpita in poskusne dobe voznikov. Vozniki začetniki bodo tako morali pridobiti veščine, znanja, izkušnje in zavedanja o tveganjih, potrebnimi za varno vožnjo, prav tako pa bodo morali vsi vozniki uporabljati napredne tehnologije, ki zagotavljajo večjo varnost v cestnem prometu, s poudarkom na področju varovanja okolja in sobivanja motornega prometa v zvezi z novimi in aktivnimi načini transporta.

Ena od pomembnih sprememb je tudi to, da bodo morali vozniki odgovarjati za svojo nevarno vožnjo ravnanja v vseh državah članicah Evropske unije. Ob tem pa ne smemo pozabiti na zagotavljanje ustrezne telesne in duševne zmožnosti voznikov za vožnjo motornih vozil po vsej Evropski uniji. Tako se določajo enotni pogoji za veljavnost določenih kategorij vozniških dovoljenj, torej, torej po 70. letu bodo vozniki morali opravljati zdravniški pregled, pri tem pa poudarjamo, da v Sloveniji predlog direktive na tem področju ne prinaša nobenih novih sprememb v smislu starostne omejitve, kot so do sedaj, bom rekel, napačno navajali nekateri mediji in na to temo se je tudi pojavilo vprašanje v Državnem zboru. Namreč že sedaj v Sloveniji, se v Sloveniji izdajajo dovoljenja do 70. leta starosti, pred 19. 1. 2023 pa so se vozniška dovoljenja izdala do voznikovega 80 leta. Po dopolnjenem 70. letu, se vozniško dovoljenje že po obstoječem zakonu izda le z zdravniškim spričevalom za obdobje 5 let.

Predlog direktive torej ne posega v pridobljene pravice, kar pomeni, da na tiste, ki imajo vozniško dovoljenje z veljavnostjo do 80. leta ne vpliva. Vsi, torej to poudarjam izrecno, vsi, ki to pravico imajo, jo bodo ohranili, kar pomeni, da bodo morali zdravniški pregled opraviti, ko dopolnijo 80. let. Torej ta uredba v bistvu v slovenski pravni red ne vnaša na tem področju nobenih sprememb, ker tudi mladi vozniki, ki se danes, ki danes pri 19. letih opravijo vozniški izpit, imajo njegovo veljavnost omejeno do 70. leta oziroma če nekdo izgubi vozniški izpit in ga gre opravljati na novo, pa je star 55 let ali pa 60, mu bo vozniško, novo vozniško dovoljenje veljalo do 70. leta.

S ciljem zagotavljanja močne in povezane Evrope pa želi direktiva odpraviti neustrezne in nepotrebne ovire, ki vplivajo na prosilce in imetnike vozniških dovoljenj, še vedno namreč obstaja kar nekaj ovir pri dostopu do vozniških dovoljenj in priznavanju njihovih pravic do vožnje motornih vozil, ki posledično ovirajo svobodo gibanja v Evropski uniji. Na primer različna pravila državah članicah pri določanju običajnega prebivališča, težava pri opravljanju vozniškega izpita zaradi nepoznavanja jezika države članice, torej, obstajala bo možnost, da bo Slovenec, ki se bo preselil v Avstrijo, tam opravil teoretični del izpita v slovenskem jeziku in obratno.

Republika Slovenija torej Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta podpira in predlaga matičnemu delovnemu telesu, torej odboru, da sklep sprejme in potrdi.

Kot zadnja v vrsti pa je v bistvu Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi in lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu in tudi ta predlog Evropskega parlamenta spreminja osnovno direktivo Evropskega parlamenta in o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških in kakor tudi osnovni cilj, je tudi cilj te direktive izboljšanje varnosti cestnega prometa z razširitvijo področja uporabe direktive o čezmejnem izvrševanju še na druge prometne prekrške povezane z varnostjo v cestnem prometu ter racionalizacija v tem smislu, poenostavitev digitalizacije in izboljšanja preiskovanja tovrstnih prometnih prekrškov, ki so bili storjeni v tujini, kar bi naj omogočilo hitrejšo čezmejno izvrševanje sankcij.

S predlogom te direktive se torej spreminjajo določbe osnovne direktive, s katerimi se razširja področje uporabe osnovne direktive na druge prometne prekrške, povezane z varnostjo cestnega prometa, kot so zagotavljanje nezadostne varnostne razdalje, nevarno prehitevanje, nevarno parkiranje, vožnjo čez eno ali več polnih črt, vožnjo v napačno smer, neupoštevanje pravil o oblikovanju in uporabi reševalnih pasov, torej koridorjev, prometnih koridorjev; ta akcija je bila minuli teden, uporaba preobremenjenega vozila.

Doda…, dodatno, direktiva pojasnjuje obstoječe opredelitve prekrškov in doda opredelitve na novo vključenih prometnih prekrškov, povezanimi z varnostjo cestnega prometa. Določa se tudi odgovornost in pristojnost nacionalne kontaktne točke, pri čemer se posamezne države članice poziva k izmenjavi izkušenj in informacij na podlagi direktive preko enotnega sistema. Določa se tudi postopke pri zagotavljanju medsebojne pomoči med državami članicami, med drugim tudi razloge za zavrnitev zagotavljanja medsebojne pomoči za identifikacijo odgovorne osebe, torej gre za tako imenovane zaščitene osebe. Določa se tudi pravila uporabe nacionalnih ukrepov za lažjo identifikacijo odgovorne osebe, podaljšuje se tudi rok za poročanje držav članic o številu avtomatiziranih iskanj iz 2 na 4 leta.

V zvezi s širitvijo nabora pa ima Republika Slovenija tudi dodaten predlog in podaja dopolnitev 1. člena nabora prekrškov, torej, da se med prekrški, ki se izmenjujejo in preganjajo med državami članicami, doda tudi zapustitev kraja prometne nesreče. Republika Slovenija pri tem opozarja tudi na administrativno breme, ki ga določa zahteva o posredovanju pisnega obvestila in nadaljnjih dokumentov v jeziku države registracije vozila in v zvezi s tem zagovarja rešitve, ki bi strmele k poenostavitvi te zahteve, na primer vpeljavo standardnega obrazca.

Republika Slovenija oziroma ministrstvo in Vlada seveda, da to direktivo podpirata in tudi predlagata matičnemu delovnemu telesu, da predlog podpre.