Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in poslanci. Danes bom v imenu ministrice za kmetijstvo, gospe Irene Šinko predstavil vsebino zasedanja Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo v Luksemburgu 26. in 27. junija in se ga bo ministrica z ekipo tudi udeležila. Naj pojasnim, da je ob meni tudi za dodatna pojasnila, v kolikor se bodo pojavila vprašanja, prisoten tudi podsekretarka iz Ministrstva za kmetijstvo, gospa Helena Gašperlin Pertovt, ki bo, kot sem že povedal, v kolikor boste imeli vprašanja, tudi na njih dodatno odgovorila.

Na samem zasedanju bo torej obravnavanih pet sklopov. Pod točko ena se bodo ministri seznanili s poročilom o stanju skupne ribiške politike in posvetovali o ribolovnih možnostih za leta 2024. Pri tem bo Slovenija zagovarjala svoje nacionalne interese in s tem poskušala zagotoviti in ohraniti naše tradicionalne vzorce razvoja slovenskega ribištva. Zavedati se moramo, da Slovenija nima ribiške flote in da naš tradicionalni način lovljenja rib, govorimo o tristo tonah rib letno, predvsem sardel in sardona, v evropskem merilu ne predstavlja nobene pomembne količine. In zato v bistvu naš način ribolova in naši ribiči po našem mnenju ne smejo spadati v okvir režima, ki bi omejeval njihove ribolovne možnosti.

Pod 2. točko se bo svet seznanil in sprejel sklepe o svežnju ukrepov za izboljšanje trajnosti in odpornosti sektorja ribištva in ribogojstva s ciljem zagotovitve podnebne nevtralnosti, torej k razogljičenju ribištva in ribogojstva, to v praksi pomeni manj fosilnih goriv, več obnovljivih virov energije in vpeljavo novih tehnologij, predvsem vodika, s tem, da slednje še ni ustrezno razvito.

Pod točko 3 se bodo ministri skladno z uvedeno prakso seznanili s poročilom komisije o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi, ki sicer spada pod drugi resor, torej pod pristojnost ministrov za zunanjo trgovino, a se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri. V samem ospredju bo tako nedavno podaljšanje začasne enotne liberalizacije uvoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine. Zavedati se moramo, da je tam vojno stanje in da ne obstaja kontrola nad načinom pridelovanja kmetijskih proizvodov, zato bo ta liberalizacija dopolnjena z novim operativnim zaščitnim mehanizmom notranjega trga, ki bo omogočil ponovno uvedbo carin v primerih škodljivih ukrepov na naš notranji trg. Pod drugo točko pa se bomo seznanili tudi z zaključno fazo pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Avstralijo.

Pod točko 4, vezano na predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, bo Slovenija tako kot druge države zavzela stališča, da mora kmetijstvo služiti prvenstveno zagotavljanju prehranske varnosti in samooskrbe, tako da se mu bo omogočilo opravljanje njegove primarne funkcije.

Pod točko razno bo obravnavanih več informativnih točk, razno napredovanje zakonodajnih ukrepov, stanje predlogov o geografskih označbah, predlogov uredbe o označevanju ekološke hrane in podobno.

S tem bi zaključil mojo predstavitev.