Spoštovana predsedujoča, spoštovani gospe in gospodje!

Hvala za besedo.

Torej, komisija je včeraj obravnavala predlog zakona in nekako je bilo izpostavljenih pet področij. In sicer najprej je bil izpostavljen pomislek glede sprememb, ki se nanašajo na manjše politične stranke, ki iz proračunskih sredstev letno prejmejo do sto tisoč evrov in bi bile po novem izvzete iz revizije Računskega sodišča. Pomislek je bil izpostavljen v luči ravnanja z javnimi sredstvi, kjer morajo vse javne ustanove delovati v skladu z zakonom o javnih naročilih in se držati pravil postopkov javnega naročanja, v tem primeru pa bi šlo za javni denar, ki ne bi bil več predmet nadzora.

Potem je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj se predlog zakona sprejema po skrajšanem postopku in na nujni seji, in seveda na današnji nujni seji matičnega odbora, glede na to, da je v gradivu predloga zakona pri oceni finančnih posledic novele zapisano, da predlog zakona nima neposrednih posledic za državni proračun v letih 2023 in 2024, in se bo nanašal na proračunsko leto 2025 in kasneje, in zato ni razumljivo torej hitenje mimo rednih zakonodajnih postopkov.

Prav tako je bilo zastavljeno vprašanje, ali so v noveli kakšne spremembe vezane na primere, ko poslanec prestopi v drugo poslansko skupino, kar se je v preteklih mandatih seveda že tudi dogajalo, in kaj se zgodi s sredstvi, ki mu pripadajo. Prav tako je komisija opozorila na mnenje Zakonodajno-pravne službe, kar je že danes tudi bilo izpostavljeno, torej Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki prinaša precej pripomb na predlog zakona. Mimogrede, žal smo mnenje Zakonodajno-pravne službe prejeli včeraj na klop. Med drugim se v mnenju izpostavlja položaj poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti in Nepovezanih poslancev v zvezi s spremembami 1. člena predloga zakona. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je zapisala, citiram, »da iz ustavno sodne prakse izhaja jasna zahteva, da morajo biti pravni položaj vseh poslancev v smislu zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za njihovo delo«, tako tudi 11. točka odločbe Ustavnega sodišča, torej mora biti položaj izenačen. Tej zahtevi predlagane zakonske ureditve po mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ne zadosti.

In še na koncu. Komisija je opozorila še na dodatno pripombo Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, prav tako v 1. členu predloga zakona, ki pravi, citiram, »rešitev po kateri bi se sredstva za delo poslancev namenila neposredno strankam, na katere bi se v celoti prenesla odločanje o njihovi porabi, bi poleg tega, da se z njo opušča osnovni namen zaradi katerega se sredstva poslanske skupine sploh dodelijo, torej da dodatno strokovno pomoč posegala v svobodo izvrševanja poslanskega mandata«. Seveda na zastavljena vprašanja oziroma polemike s strani predlagateljev so bili podani tudi odgovori, ki so člani komisije nekako prepričali, da so zakon podprli, predlog zakona podprli.

Hvala.