Dober dan.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih poslovniško določenih nalog in podala pisno mnenje. Predstavlja predvsem te temeljne pripombe k določbam, ki se v pomembnem delu nanašajo tudi na ustavnopravne vidike in so vsebovani v določbah, kjer amandmaji oziroma predlogi za amandmaje niso podani.

V tem mnenju se je ZPS uvodoma v zvezi s 1. členom, ki zvišuje delež, ki ga politična stranka lahko pridobi iz sredstev državnega proračuna za dodatno strokovno pomoč pri delu poslanskih skupin, izrekla do te spremembe na način, da se v bistvu, ker pač ta sprememba vsebinsko nadgrajuje leta 2013 uveljavljeno zakonsko ureditev, da smo se sklicevali tudi na takrat podane pripombe k tej veljavni ureditvi, tako kot takrat. Zato tudi v tem zakonodajnem postopku ZPS poudarja, da je temelj delovanja Državnega zbora v sistemu delitve oblasti spoštovanje parlamentarne avtonomije. ZPS pojasnjuje tudi, da poslanske skupine niso nujno in niso v vseh primerih povezane z delovanjem strank. Opozorili smo, da mora biti pravni položaj vseh poslancev v smislu zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za njihovo delo izenačen, vendar po naši oceni predlagana zakonska ureditev tej zahtevi ne zadosti.

ZPS se je opredelila tudi do utemeljitve predlagane ureditve s primerjavo strank in nepridobitnih organizacij in ugotovila, da se namen in narava delovanja strank in teh nepridobitnih organizacij bistveno razlikujeta. Zato meni, da uvedba primerljivega načina proračunskega financiranja ni utemeljena.

ZPS še ugotavlja, da se s predlagano spremembo omogoča, da se pomemben del sredstev iz državnega proračuna, namenjenih za strokovno pomoč poslanskim skupinam, preusmeri neposredno k političnim strankam. S tem se krepi vpliv političnih strank tako na obseg, način, pa tudi na vsebino dela poslanskih skupin in posameznih poslancev, zato je taka ureditev po presoji ZPS z vidika skladnosti z reprezentativno naravo poslanskega mandata in s tem z 82. členom Ustave sporna.

Izpostavili smo tudi vprašanje skladnosti z ureditvijo v 34. členu Zakona o poslancih, v kateri je narava sredstev za strokovno podporo pri delovanju poslanskih skupin namenska. Predlagana sprememba namreč bi strankam omogočila, da sredstva porabijo za drugačne namene, celo za svoje delovanje in poslovanje, kar odstopa od osnovnega cilja in namena ureditve v Zakonu o poslancih oziroma jo celo izvotli.

Posebej je treba opozoriti tudi na spremembe, predlagane v 3. členu. Z njimi se na 10 % znižujejo sredstva iz državnega proračuna, do katerih so v enakih deležih upravičene stranke, ki so na zadnjih volitvah kandidirale svoje kandidate, pod pogojem, da so dobile najmanj en odstotek glasov volivcev, posledično se pa zvišuje na 90 % delež sredstev, ki se deli v sorazmerju s sprejetim številom glasov. Glede te rešitve ZPS ugotavlja, da se bo odrazila v občutnem zmanjšanju proračunskega financiranja političnih strank, ki pogoj deleža prejetih glasov sicer izpolnjujejo, vendar na volitvah volilnega praga niso dosegle. Te stranke izpada finančnih sredstev iz državnega proračuna ne bodo mogle nadomestiti z zvišanjem sredstev iz naslova strokovne pomoči poslancem, kot to velja za parlamentarne stranke, ali drugimi materialnimi viri. Krčenje materialnih podlag za delovanje bi bistveno poslabšalo njihove možnosti za financiranje svojega delovanja, posledično pa vplivalo tudi na njihovo udeležbo in uspeh na volitvah, to pa je nenazadnje temeljni namen delovanja vsake stranke in v temelje demokratične države vgrajena temeljna politična človekova pravica. Ob tem stališču ZPS opozarja tudi na prakso Ustavnega sodišča, iz katere izhaja, da stranka za svoje delo in obstoj nujno potrebuje zadostna finančna sredstva. Ustavno sodišče je poudarilo tudi, da mora država političnim strankam zagotavljati enake konkurenčne možnosti in zaradi načela enakih možnosti ob urejanja sistema financiranja iz javnih sredstev delovati nevtralno. Ker te obveznosti ni dopustno omejevati le na parlamentarne politične stranke, bi morala biti predlagana zakonska ureditev po mnenju ZPS deležna ponovne presoje tudi z vidika poseganja v ustavno pravico do združevanja in enakosti pasivne volilne pravice, gre za 42. in 43. člen ustave.

ZPS je podala pripombe tudi k ureditvi, po kateri sredstva za financiranje strank ne glede na predpise, ki urejajo javne finance in izvrševanja proračuna, ne bi sodila v redno dejavnost državnega zbora. Predlagano rešitev je treba preveriti v razmerju do temeljnih načel priprave predloga enotnega proračuna države, pa tudi v razmerju do položaja drugih neodvisnih ustavnih organov. Izpostavili smo tudi vidik jasnosti in terminološke skladnosti s predpisi, ki urejajo javne finance in izvrševanje proračuna.

Opozorila bi tudi na 6. člen in spremembo ureditve obsega obveznega revidiranja strank s strani Računskega sodišča. Tu ZPS opozarja oziroma ugotavlja, da je v poročilih, izdanih v okviru ocenjevanja izpolnjevanja priporočil Greco, poudarjen pomen celovite in izčrpne revizije finančnega poslovanja parlamentarnih strank. Ta vsebina naj bi bila v veljavni zakonski ureditvi zadovoljivo obravnavana, taka je ocena Greco, zato je treba predlagano spremembo oceniti z vidika skladnosti z namenom njihovih priporočil.

K predlaganim določbam 8. člena je ZPS opozorila na ureditev vsebinsko splošno in preohlapno, da bi omogočala jasno presojo, kdaj so popusti kot dodaten vir financiranja dopustni. Pripombe je namenila tudi predlagani možnosti prenosa sredstev stranke drugim strankam v Republiki Sloveniji, strankam, ki delujejo v državah članicah EU in z njimi povezanimi političnimi fundacijami. Opredelitev, v katerih primerih bi bila sklenitev takega dogovora dopustna, je po mnenju ZPS presplošna in pomensko preširoka, preveriti pa bi jo bilo smiselno tudi v razmerju do prepovedi financiranja strank iz tujine, ta je določena v veljavnem sedmem odstavku 21. člena zakona, pa tudi veljavne ureditve 21. člena, ki od leta 2013 ne dopušča financiranja s strani pravnih oseb.

V zvezi z urejanjem možnosti prenosa sredstev na transakcijski račun druge stranke, ki je organizator referendumske kampanje, ZPS opozarja, da bi morala biti ta vsebina urejena sistemsko na ravni Zakona o volilni in referendumski kampanji. Posebej pa smo izpostavili tudi nejasnost glede ureditve položaja, vsebine, sodelovanja in odgovornosti teh strank, se pravi teh, ki niso organizatorji, vendar sodelujejo v referendumski kampanji.

Glede predlaganih kazenskih določb se je ZPS najprej opredelila do utemeljitve, ki je nekako ilustrirana s primeri manjših nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri reviziji volilne kampanje. Ob tem ZPS opozarja, da 6.a člen Zakona o prekrških pozna materialno pravni institut prekrška neznatnega pomena. Sicer pa smo tudi ugotovili, da so predlagane spremembe predvidene za vse prekrške, opredeljene v teh določbah, ne glede na višino finančnih sredstev, na katere se te kršitve nanašajo. Tudi tu opozarjamo na priporočilo Greco, ki poudarja, da naj bi bile sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne, zato je treba pretehtati, ali predlagana ureditev tem priporočilom še zadosti. ZPS je v zvezi s kazenskimi določbami posebej opozorila tudi na nujnost skladnosti sklicev kazenskih določb z materialnimi določbami. Te je treba v nadaljnjem zakonodajnem postopku še dodatno preveriti tudi v razmerju do nekaterih novih določb, pa tudi na opuščanje sankcij za nekatere prekrške, kar pa je treba oceniti z vidika skladnosti s priporočili Greco, ki se nanašajo na to, da mora sistem zagotoviti ustrezen nadzor in sankcioniranje vseh prekrškov.

Če lahko bi se zdaj opredelila tudi do prejetih amandmajev in predlogov, ali lahko? Glede amandmajev poslanskih skupin SDS in Nove Slovenije ZPS. želel samo ugotoviti, da uvajajo ureditev virov financiranja, kakršna je veljala do uveljavitve novele leta 2013. Ta je bila opuščena z izrecnim namenom zmanjšanja korupcijskih tveganj in preprečitve možnosti, da bi bila lahko pravna oseba s prispevanjem prispevka, da bi stranka na tej podlagi lahko pridobila neko neupravičeno prednost pred subjekti, ki takega prispevka ne prejmejo oziroma niso dali. Torej predlagana rešitev pomeni precejšen in pomemben odstop tako od koncepta kot tudi od namena veljavne ureditve.

Kar se tiče amandmaja k 13. členu predloga zakona, tukaj opozarjamo, da pomeni v bistvu po svoji vsebini in cilju noveliranje Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, kar posega v načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Posebno opozorilo pa taki rešitvi namenjamo z vidika drugega odstavka 90. člena Ustave na podlagi, katerega referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ni dopustno razpisati. Mešanje vsebin, ki so lahko predmet referenduma, in vsebin, ki so iz takega odločanja izključene, je sporno z vidika Ustave 90. člena.

Kar se tiče pa predlogov amandmajev štirih poslanskih skupin koalicijskih in Nove Slovenije pa bi se rada opredelila do amandmaja, ki oziroma rešitve, ki določa novo možnost financiranja političnih strank, ki imajo organizirane mladinske organizacije. Ob tej rešitvi ZPS opozarja, da je način kako bo stranka uredila in organizirala svoje delovanje po posameznih področjih ali posameznih skupinah, starostnih skupinah ali kakršnikoli drugi vrsti pač opredeljevanja do posameznih vprašanj, seveda stvar njene izključne presoje in ureditve, zato po mnenju ZPS ureditev, ki dodeljevanje dodatnih sredstev pogojuje z obstojem takšne organizacije je z vidika poseganja v avtonomnost te presoje omejujoča. Vprašljivo je tudi, ali je to okoliščino možno upoštevati kot dovolj utemeljen kriterij za dodeljevanje dodatnih finančnih sredstev in razlikovalni element pri urejanju financiranja političnih strank. Strankam, ki takih mladinskih organizacij nimajo se poleg tega razen z določbo o zamiku uporabe, ki pa se v primerjavi s prvotno predlagano prehodno določbo tudi skrajšuje, ni zagotovljeno neko prehodno obdobje, da bi se tej ureditvi posebej prilagodile. ZPS ugotavlja, da določba določa obveznost, da morajo biti sredstva porabljena izključno za izvajanje programov v mladinskem sektorju, vendar po mnenju ZPS v predlogu zakona, ki je obravnavan ni vsebovanih jamstev, da bo ta obveznost tudi spoštovana, saj določbe o vsebini poročanja o nadzoru in sankcioniranju prekrškov, te določbe predloga zakona oziroma zakona sicer tej novi vsebini niso prilagojene.

To je vse. Hvala.