Najlepša hvala, spoštovana predsedujoča.

Kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi vabljeni na to sejo!

Poslanci Svobode, Socialnih demokratov, Levice ter Nove Slovenije smo v Državni zbor vložili predlog novele Zakona o političnih strankah. Novela kot taka ima že relativno dolgo brado, saj se je usklajevala že v preteklih dveh mandatih. Osnovni vzvod oziroma osnovna podlaga za pripravo tega zakona je predlog sprememb oziroma predlog Računskega sodišča, pobuda Računskega sodišča, ki je Računsko sodišče v Državni zbor poslalo leta 2019 ter že prej na Državni zbor naslovilo tudi že leta 2016, ko so opravili revizijo poslovanja Državnega zbora. Sama novela ima nekako štiri osnovne cilje predloga in bi se skozi njih počasi sprehodil. Prvi večji sklop oziroma prvi večji cilj novele, predloga novele je v prvi vrsti zagotovitev stabilnejšega financiranja političnih strank, tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih. Spreminja se pred enim desetletjem, torej, leta 2013 sprejeta sprememba, po kateri se 25 odstotkov javnih sredstev iz državnega proračuna razdeli med vse politične stranke, ki jih je volil najmanj en odstotek volivcev, 75 pa sorazmerno rezultatov na volitvah Formula za delitev javnih sredstev se spreminja tako, da se za fiksni del, ki ga dobijo vse stranke enako nameni 10 odstotkov, za variabilni del, ki ga dobijo stranke na podlagi števila glasov volivcev pa 90 odstotkov. Slednja formula je namreč veljala do leta, kot sem že prej omenil, 2013. To je bilo v tem sklopu eno od dveh možnih priporočil Računskega sodišča. Drugo priporočilo je bilo, da bi se prag financiranja političnih strank na volitvah iz ena premaknil na 2 %. V navedenih poslanskih skupinah smo nekako po pogovoru ocenili, da je prva od teh dveh opcij, torej ta, ki sem jo predstavil, bolj ustrezna, je tudi bolj primerjalna z drugimi državami, ker lahko vidimo, da pač, ja, je ta 1 % nekako ustaljena norma.

Drugi cilj novele je odprava administrativnih težav pri poslovanju, na katere je zaradi prezapletenih in neživljenjskih trenutno veljavnih rešitev opozorilo Računsko sodišče, predvsem glede sodelovanja poslanskih skupin in političnih strank pri izvajanju skupnih aktivnosti. Kot primer, terenski obiski poslancev in poslanske skupine, ki se večinoma v praksi prepletajo s strankarskimi dogodki na lokalni ravni. Novela vključuje spremembo glede pridobivanja sredstev državnega proračuna, ki so namenjena poslanskim skupinam in poslancem na podlagi Zakona o poslancih in način njihove porabe. Veljavna zakonodaja določa, da lahko stranka pridobi do največ 50 % sredstev državnega proračuna, ki so namenjena poslanskim skupinam in poslancem na podlagi Zakona o poslancih, po predlogu novele pa bi se ta delež zvišal na 70 %. V predlogu se zato tudi odpravlja ozko definirano namenskost sredstev za delovanje poslanskih skupin, sredstva pa bi se po novem stranki izplačevala kot tekoči transfer.

Tretji cilj ali pa tretji sklop predlagane novele, je zniževanje spodnje meje višine glob tako za politične stranke kot za odgovorno osebo. Na nesorazmerno višino glob in težo stranskih sankcij je opozorilo, kot sem že na začetku rekel, tudi Računsko sodišče. Tako lahko denimo nepravilno plačilo nekaj evrov iz računa stranke to potem stranka ostane celo do 10 tisoč evrov, kar je nesorazmerno tudi po definiciji Računskega sodišča.

Kot zadnja, kot zadnji sklop, ki bi ga v tej fazi predstavil je tudi, da se obvezno revidiranje strank s strani Računskega sodišča, velja samo za stranke, ki so letno prejele ali bile upravičene do prejema najmanj 100 tisoč sredstev iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti.

Zdaj, če smo popolnoma iskreni, je Računsko sodišče v svoji, v tem sklopu predlogov, ki jih je poslalo leta 2019 Državnemu zboru, se je dotikalo in tangiralo tudi Zakona o referendumski kampanji. Mi se tega zavedamo, smo pripravljeni tudi to v bodoče nasloviti, ampak smo trenutno pač predlagatelji oziroma podpisniki pod ta zakon smatrali, da tukaj smo do te mere usklajeni, torej pri Zakonu o političnih strankah, da z njim lahko štartamo proceduro v Državnem zboru, pri morebitnih dodatnih zakonih pa bi bilo to usklajevanje še, pa nas to usklajevanje še čaka.

Dovolite, da se tudi na začetku opredelim do amandmajev, ki ste jih predlagali v poslanski skupini opozicije. Glede na to, da gre pa zdaj v tem trenutku v imenu poslanske, pri predlagani noveli zakona za skrajšan postopek, to pomeni, da gre za manjše spremembe zakona, smo se v poslanski skupini svobodno nekako dogovorili, da bomo te amandmaje zavrnili, dopuščamo pa seveda na jesen ali kadarkoli drugič, da se opravi resna javna razprava o Zakonu o političnih strankah, kjer se lahko kot politični akterji, kot vse ostale institucije odpre tudi vprašanja, ki ste jih predlagatelji naslovili z amandmaji. Torej v tej fazi ne, v tej fazi pač kar se tiče poslanske skupine, bomo glasovali proti, kar se pa nadaljnjih postopkov tiče, pa smo za njih odprti, predvsem, ko so le ti transparentni in javni. Toliko zaenkrat z moje strani.

Najlepša hvala.