Lep pozdrav! Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem ostalim prisotnim na seji!

Zelo veliko ste v uvodu razložili. Na nek način se zgodba zadnjih dvajsetih let ponavlja vedno, ko pridemo do točke ukinitve obstoječe oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali, če želite bolj natančno, njegovega izvajanja skozi obstoječo obliko, in znotraj treh zavarovalnic se vedno znova zavrtimo v istem krogu.

V svoji uvodni predstavitvi ste gotovo pozabili eno dejstvo, da smo se v letu 2022 in še bolj v letu 2023 soočili z novo realnostjo v zdravstvenem sistemu in tudi v sistemu socialnega varstva. Ta je absolutno neprimerljiva z zadnjim, bom rekel, normalnim letom, če lahko uporabim ta izraz, to je leto 2019, ko je zdravstveni sistem še bil kolikor toliko vzdržen, reguliran, potem dobro vemo, da je nastopila epidemija, predvsem v letih 2020 in 2021 je ta epidemija covida v vseh zdravstvenih sistemih po Evropi povzročila popolni kaos. Potem, ko se je epidemija nekje proti koncu leta oziroma spomladi leta 2022 umirila in smo tudi v Sloveniji našli izhodno pot iz tega, da smo se vrnili v normalno življenje, če temu rečem, je seveda v zdravstvenem sistemu ostala puščava. Sami veste, ker ste v letih 2020 in 2021 to zadevo intenzivno vodili in ste bili del Vlade, koliko denarja je Vlada in koliko denarja je iz državnega proračuna šlo v to, da je sistem ostal odporen, da ni klecnil. In tudi sami veste, koliko storitev in koliko vsega v sistemu ni bilo opravljenega. Nismo bili nobena izjema. Kako je recimo naša soseda Avstrija vodila covid epidemijo, je njeno Računsko sodišče oziroma Ustavno dalo jasno vedeti; mi te analize nismo še naredili.

Skratka, če se vrnem na izhodišče in na vaša vprašanja. Potem, ko smo soočeni z novim realnim stanjem v zdravstvenem sistemu, ki je absolutno daleč od tega, da je rožnato, potem ko smo vsi mislili, pa brez izjeme, tudi evropske države, da se bomo ob zaključku epidemije vrnili nekje v finančne okvirje leta 2019, se je žal izkazalo, da temu ni tako. Torej, zdravstvene blagajne po Evropi, tudi v najbolj razvitih in močnih, strukturno stabilnih in odpornih zdravstvenih sistemih so eksplodirale, stroški so podivjali. Soočamo se s tremi zelo velikimi izzivi: eno so stroški kadra, ki v zdravstvenem sistemu in v sistemu socialnega varstva ne želi več delati; drugo je draginja, ki je vplivala na vse materialne stroške v zdravstvu, tako zdravil, medicinske opreme in ostalega, kar v zdravstveni sistem spada; in tretje je v bistvu dolgoživa družba in covidni rep, se pravi, v paketu smo dobili tako imenovani postcovidni rep storitev, ki niso bile opravljene v času covida in so se sedaj pravzaprav zgrnile v sistem. Kar smo tudi lepo pokazali pred kratkim, koliko napotnic je bilo izdanih v letih 2023 v primerjavi z letom 2022 in koliko v bistvu se je dolgoživa družba, ki je, torej, kako zdravljenje, predvsem skupine nad osemdeset let vpliva na stroške v zdravstvenem sistemu. To je realnost. Vse tisto, kar smo se pogovarjali, ko smo od 1. junija lani prevzeli vodenje tudi z zavarovalnicami pri obeh interventnih zakonih, eno za stabilizacijo zdravstvenega sistema, drugo izhodni covidni zakon, smo ugotovili pravzaprav, koliko sredstev je ostalo na račun dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in tudi kako se bodo ta sredstva porabila. Nova realnost nam je pokazala, da so se ta sredstva porabila bistveno hitreje, kot smo mislili, ker so stroški seveda šli v nebo. Posledica vsega tega je bila ta, da se je dejansko ena od zavarovalnic odločila, da bo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z obstoječih 35 dvignila na 45, z napovedmi za prihodnost, ki niso optimalne. Verjetno se strinjate, da je tak dvig ob obstoječi shemi izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ob edinstveni tipologiji zdravstvenega sistema, ki jo imamo v Sloveniji še danes, ker pač zakon še ni sprejet in dopolnilno zdravstveno zavarovanje v taki obliki ni, si pa osebno želim, da se to zgodi čim prej, zato ker tako bomo imeli možnost, da se vendarle odkrito pogovorimo o tem, kaj nas čaka. Torej, ta dvig s 35 na 45 bi povzročil popolni kaos v sistemu. Namreč, večina ali pa dobršen del tistih, ki danes plačujejo 35, bi začeli z odpovedmi pogodb - in bom predal besedo potem kar kasneje zavarovalnicam, same vedo, kje je tista meja, če danes plačuje 95 cela pa nekaj procentov tistih, ki morajo to plačati, to premijo, če ta premija pade pod procent, se ta zavarovalna shema popolnoma izkrivi in pridemo v hudo krizo financiranja zdravstvenega sistema. Vsi vemo, dasiravno je opredeljeno kot prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vemo, zakaj je bilo uvedeno leta 1993, kako se je potem to iz ZZZS premaknilo na vse ostale tri zdravstvene zavarovalnice. In vsi vemo, če smo iskreni in realni, da gre pravzaprav za obvezni prispevek, ki ga državljani plačajo – zakaj? -, zato, ker ko storitev opravijo, jim ni treba plačevati iz žepa, ampak jim v določenem razmerju krije to zdravstvena zavarovalnica, pri kateri so zavarovani. Zdravstvena zavarovalnica je po zakonu obvezna to plačati. Torej, če to shemo zrušimo, zrušimo stabilno financiranje zdravstvenega sistema. Zato se je seveda Vlada odzvala, odzvala se je koalicija, odzvala se je Poslanska skupina Svobode, skupaj, se pravi, z obema ministrstvoma in predsednikom Vlade smo se promptno odzvali na to, kar bi nas v sistemu čakalo - zaščitili smo ljudi in dali smo tudi jasno vedeti, da gre za prvi ukrep, prvi zakon, prvo zakonodajno spremembo – zakaj? -, zato, da dokončno ukinemo obstoječo obliko izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ja, nadomestimo ga z obveznim zdravstvenim prispevkom. In takoj seveda pristopimo k nekaj dejstvom: prvo je, kje poiskati rezerve v zdravstvenem sistemu; drugo, kako nasloviti absentizem; tretjič, kako organizacijo zdravstvenega sistema narediti tako, da bo vendarle deloval bistveno bolje. In najpomembnejša stvar, kako na osnovi podatkov iz leta 2022 pripraviti projekcije, realne, od 2024 do 2030, ter kako seveda najti skupaj nacionalni konsenz za to, da bomo od 1. 1. 2025 natančno vedeli, kako bomo financirali zdravstveni sistem, kako bo zdravstveni sistem deloval in kaj bodo pravzaprav vsi prebivalci dobili za javno zbrani denar, namenjen samemu zdravstvenemu sistemu.

Ta poteza in ta zakon imata samo dva namena: prvi je zaščititi ljudi, da plačujejo še vedno 35 evrov v tem letu in v naslednjem letu z neko stopnjo revalorizacije, kot je opredeljeno v zakonu, in drugo, da v bistvu Vlada prevzame odgovornost ukinitve in seveda koalicija končno odgovornost po dvajsetih letih ukinitve obstoječe oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in takojšnje razprave ter iskanja nacionalnega konsenza, na kakšen način bomo zdravstveni sistem financirali od 1. 1. 2025 dalje. Te zakonodajne spremembe morajo biti, jasno, pripravljene najkasneje do spomladi naslednjega leta. Potrebna bo široka razprava, potrebno bo vse možne oblike zdravstvene tipologije oziroma financiranja zdravstvenega sistema proučiti in najti slovensko verzijo, ki bo za prebivalce Slovenije najboljša. Tako po našem mnenju ni nobene potrebe, da zakon pred tretjim branjem umikamo. Po oceni Ministrstva za zdravje je ta poteza izjemno dobra in nam odpira vrata za to, da končno začnemo tisto, kar bi morali pričeti pred petnajstimi leti. Še enkrat, intenzivno v zadnjih mesecih, mesecu, dveh sedimo skupaj, ministrstvo, torej ekipa Ministrstva za zdravje in Ministrstva za finance, intenzivno sedimo tudi z vsemi koalicijskimi poslanci in iščemo pot, da dokončno odpravimo obstoječo obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prevzamemo vsa tveganja in z vsemi akterji v družbi končno odpremo razpravo, jo zaključimo in najdemo način, kaj in kako bomo financirali slovenski zdravstveni sistem od 1. 1. 2025, in to definiramo za naslednjih petnajst let oziroma najmanj za deset let, kot to počnejo vse razvite države.

Toliko za uvod, kasneje lahko še kaj pojasnim, če bo treba. Hvala lepa.