Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vsi ostali prisotni! Spoštovani minister, hvala za udeležbo in prisotnost na današnji 12. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, ki ima eno samo točko, zelo pomembno, in sicer: zahteva za sklic nujne seje, in sicer, kakšen primanjkljaj novi obvezni zdravstveni prispevek prinaša za zdravstveno blagajno in državni proračun.

Obveščam vas, da ni nobenega opravičila za izostanek s seje. Kot nadomestni člani pa na seji sodelujejo: dr. Vida Čadonič Špelič nadomešča Janeza Ciglerja Kralja in mag. Janez Žakelj nadomešča Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – KAKŠEN PRIMANJKLJAJ NOVI OBVEZNI ZDRAVSTVENI PRISPEVEK PRINAŠA ZA ZADRAVSTVENO BLAGAJNO IN DRŽAVNI PRORAČUN.

Poslanska skupina NSi je 5. 6. 2023 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic omenjene nujne seje komisije.

Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije s predlogi sklepov, ki so objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predstavniki poslanske skupine sklicateljice, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki je prisoten in ga lepo pozdravljam, gospod Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, gospod Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, predstavnika predlagateljev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, prvopodpisani mag. Borut Sajovic in poslanka mag. Tamara Kozlovič, dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, mag. Marjana Bednaš, direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ki se je opravičila, dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, dr. Mitja Čok in dr. Boris Majcen, direktor Inštituta za ekonomske raziskave, ki se je opravičil, dr. Maks Tajnikar, dr. Igor Masten, dr. Matej Lahovnik, dr. Petra Došenović Bonča, dr. Janez Šušteršič, dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete, nekateri izmed njih so se opravičili, gospa Vanja Hrovat, predsednica uprave Generali zavarovalnice, gospod Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, mag. Meta Berk Skok, predsednica uprave Triglav zdravstvene zavarovalnice, dr. Erik Brecelj, predsednik Strateškega sveta za zdravstvo, gospod Franci Gerbec, predsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije, in mag. Ivan Simič, davčni svetovalec. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Predlagam, da razpravo opravimo po naslednjem scenosledu, in sicer, da najprej kot predstavnik Poslanske skupine NSi predstavim sklic današnje nujne seje komisije, nato dobijo besedo vabljeni in nato še poslanke in poslanci. Bi pa rad opomnil, in sicer, da se seja Državnega zbora začne ob 11. uri, tako moramo ob 10.50 današnjo sejo Komisije za nadzor javnih financ zaključiti; če bomo izčrpali vso vsebino, se bo seja danes zaključila, sicer bomo nadaljevali po vsej verjetnosti v petek, še ta teden.

Torej, dovolite najprej, da kratko predstavim razlog za sklic seje. Glejte, skupina poslank in poslancev je najprej 11. aprila 2023 v Državni zbor v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nato ga je 20. aprila 2023 nadomestila z novo različico; v bistvu samo nomotehnične stvari so bile predložene.

Ta predlog zakona predvideva torej prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki bi se plačeval Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije mesečno na enak način kot obvezno zdravstveno zavarovanje, vendar od neto dohodka in v fiksni višini 35 evrov letno, torej bi bil obvezen prispevek. Ne gre za ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, v bistvu gre za prenos dela dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v tako imenovani obvezni prispevek. Predlog nadalje predvideva, da bi se enkrat letno obvezni zdravstveni prispevek uskladil z rastjo povprečne bruto plače in tudi določa tako imenovano proračunsko varovalko, kot je dejal minister za finance, proračunsko varovalko za ZZZS - če zbrana sredstva iz obveznega zavarovanja in obveznega zdravstvenega prispevka ne bi zadostovala za kritje odhodkov ZZZS, ja, bi razliko kot običajno pokril seveda državni proračun. Zakon bi se začel uporabljati po prvem predlogu 1. septembra 2023, takrat je bilo v predlogu tudi navedeno, da so predlog pripravili zaradi napovedi zavarovalnice Generali, da bo s 1. majem dvignila zavarovalno premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje s 34,5 evra na 44,89 evra, le nekaj dni pozneje je pa potem Vlada sprejela še Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero je mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja od 15. aprila 2023 omejila na 35,67 evra.

Zdaj, kaj nas torej zanima. Nas zanimajo predpostavke, finančni podatki in sama smotrnost. Prvič, v samem zakonu - tisti, ki ste ga šli brat, in verjamem, da poslanci, ki ste predlagatelji, ste ga šli - niso predstavljeni nikakršni finančni izračuni, ki bi dokazovali, da bo zakonsko določena mesečna premija novega obveznega zdravstvenega prispevka v višini 35 evrov zadostovala za kritje deležev zdravstvenih storitev, ki jih sedaj krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje. In to je v bistvu prvo vprašanje, kje so izračuni v samem zakonu, da teh 35 evrov zadostuje. Odsotnost izračunov še toliko bolj bode v oči zagotovo ob hkratnem uzakonjanju bianko menice na ZZZS, ki lahko računa na proračunsko kritje primanjkljaja pri obveznem zdravstvenem prispevku, ne glede na to, kako velik bo ta primanjkljaj. Sprva je finančni minister govoril o okrog 150 milijonih evrih na novinarski konferenci ob predstavitvi zakona, ko bi lahko bila že v tem letu ta luknja v takšni višini; zelo pavšalne ocene, ki pa potrebujejo bolj točne predpostavke. Kot Komisija za nadzor javnih financ, ki je v bistvu prvi nadzornik porabe denarja davkoplačevalcev, je prav, da se seznanimo s tem danes na tej seji, natančno, kakšen primanjkljaj za proračun predstavlja prenos do zdaj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zavarovanje preko izvajanja ZZZS.

Nadalje nas zanimajo finančni učinki na prihodkovni strani kot tudi na odhodkovni strani javnega zdravstva in drugih javnih virov zaradi tega prenosa, potem finančni učinki na prebivalstvo, bremena, ki bodo po novem bremenila državni proračun, se pravi, primanjkljaj do polne cene, finančni učinki na drugi strani za podjetja, torej primarno pritisk na osebne dohodke ljudi, drugi finančni učinki, kot so na primer administrativni stroški uvedbe nove dajatve in nenazadnje tudi ocena vzdržnosti. Nas zanima ocena vzdržnosti in dolgoročne finančne stabilnosti samega predloga zakona, ki je torej ključna za zagotavljanje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja v preteklosti ali pa, ne vem, v zadnjih dvajsetih letih je s strani dela politike vedno bil povod za to spremembo prenosa dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje vedno pavšalna ocena, dobički zavarovalnic. Se pravi, zavarovalnice ustvarjajo visoke dobičke zaradi tega, ker izvajajo to storitev. Tu se pa poraja eno drugo vprašanje. Drži, zavarovalnice so imele dobičke, ampak na drugi strani te iste zavarovalnice so izvajale storitve za 35 evrov na mesec, pri tem, da so ustvarjale visoke dobičke. Tu se jaz sprašujem, zakaj potem ta premija, glede na to, da zavarovalnice zdaj ne bodo več ustvarjale dobičkov, ni nižja od z uredbo določenih 35 evrov, če se odpovemo tem dobičkom. Zaradi tega bi na drugi strani potrebovali od ZZZS, od Ministrstva za zdravje, finančnega ministrstva podatke, zakaj in kakšni so administrativni stroški, za koliko se povečajo administrativni stroški ZZZS zaradi tega prenosa. Torej, če ne bodo zavarovalnice ustvarjale dobičkov, jih bo torej nekdo drug, ali jih ne bo, ali bo zaradi povišanja administrativnih stroškov, se pravi, ta znesek enak, in tudi, kakšne so projekcije za naprej. Vi veste na eni strani, da proračun v vedno večji meri zaradi obsega storitev krije primanjkljaj v ZZZS. Torej, zakaj - zaradi obsega vse večjih storitev. Drži? Zaradi tega, ker se vedno več stvari izvaja. In na drugi strani, to smo v preteklosti odrekali, se pravi, tem zavarovalnicam, kajne, da ne smejo ustvarjati, da ne smejo dvigniti premije, kljub temu, da imajo, tako kot ZZZS, vedno večji obseg storitev. Se pravi, kakšne so projekcije, da se lahko in do kakšne vrednosti, glede na to, da proračun vedno več krije primanjkljaj ZZZS zaradi povišanja obsega storitev, kakšne so projekcije, kako bo v naslednjem letu, dveh, treh, štirih, petih. Tisti, ki načrtuje tovrsten zakon s tovrstnimi finančnimi vložki, je prav, da bi te projekcije predstavil danes na seji Komisije za nadzor javnih financ. Mi imamo proračune, predloge proračunov za naslednje leto sprejete. Ali se v proračunih, ki so sprejeti, to upošteva ali ne, in če se, kje se.

Ob tem bi rad izpostavil kratko še eno pomembno stvar. In sicer, pri vprašanju finančne vzdržnosti javnega zdravstva je zagotovo pomembno tudi vprašanje urejanja in financiranja dolgotrajne oskrbe. Nedavno se je zaključila zgolj enotedenska javna obravnava novega predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi. V oceni finančnih posledic predloga je navedeno, da bi leta 2026, ko bo sistem dolgotrajne oskrbe po predlogu novega zakona polno uveljavljen z vidika izvajanja vseh pravic v celoti, da bodo javni izdatki za dolgotrajno oskrbo ob upoštevanju zadnjih makroekonomskih napovedi Umarja in drugih predpostavk glede izdatkov, števila porabnikov ter administrativnih stroškov sistema znašali 770 milijonov evrov oziroma 1,01 % bruto domačega proizvoda. Zunaj sistema so izdatki ocenjeni še na dodatnih 279 milijonov evrov, pri čemer naj bi se ti izdatki še naprej pokrivali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in deloma iz proračuna. To pomeni, da bi morali iz javnih virov za dolgotrajno oskrbo nameniti skupaj milijardo 49 milijonov evrov. Zdaj, če upoštevamo še zasebne vire, pa bi za dolgotrajno oskrbo v letu 2026 potrebovali skupaj milijardo 293 milijonov evrov. V strukturi izdatkov dolgotrajne oskrbe bi se razmerje med javnimi in zasebnimi viri, ki je leta 2020 znašalo približno 76 proti 24, spremenilo na 81 proti 19. Zaradi postopnega uveljavljanja tega zakona so potrebni javni izdatki za leto 2024 ocenjeni v višini 203 milijonov evrov, za leto 2025 pa v višini 574 milijonov evrov. Tu imamo glede dolgotrajne oskrbe pa vzdržnosti sistema torej še to vprašanje.

Še ena stvar glede zakona in samega proračuna. Po časovnici, ki jo je ob začetku letošnjega leta predstavila Vlada, naj bi do konca leta 2023 bil pripravljen predlog celovite prenove financiranja zdravstvenega sistema, ki bi veljal od 1. januarja 2025 naprej. Intervencija z ZZVZZ naj bi bila torej zgolj začasna in bi veljala le leto in štiri mesece. Vendar – pozor -, po nekaterih ocenah in napovedih že v tem času bi povzročila torej dodaten več stomilijonski primanjkljaj za državni proračun, kar sem že prej omenil. In najbolj zaskrbljujoče ob tem je, da na eni strani predlagatelji zakona kot ministrstva še vedno v javnosti niso celovito predstavili, poudarjam, nikakršnih izračunov o vplivu sprejetja zakona na javne finance, da bi se javnost torej prepričala o smotrnosti prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek.

Torej, iz navedenega izhaja, da je ta seja danes še kako upravičena zaradi tega, da se seznanimo s finančnimi učinki oziroma ne finančnimi učinki, če želite, samega prenosa. Za ljudi na drugi strani bo enako, samo ne bodo več plačevali položnic, ampak se jim bo to odtegnilo od plače. Če mislite, da je to piarovsko dobra poteza, bo potem, ko bodo dobili prvo položnico, januarja meseca, kontra učinek, samo zamaknila se je zgodba.

Zaradi tega predlagamo sklepe, jih ne bom bral, ker bi dal rad besedo ministroma, pa potem vabljenim, da opravimo čim prej prvi krog razprave; predlagani so na peti strani.

S tem zaključujem svojo razpravo. Najlepša hvala.

Zdaj pa dajem besedo ministru za zdravje, potem ministru za finance ter ostalim vabljenim.