Hvala lepa.

Spoštovani kolegi in kolegice, lepo pozdravljeni!

Za Slovensko vojsko in za njeno prihodnost so ključni kadri in pa sama tehnika; te stvari ostajajo nespremenjene. V zadnjih letih sta to dva glavna problema, ki ju je treba naglasiti, rapidno padanje same sestave v zadnjih desetih letih. In te stvari seveda je potrebno obrniti, ker nam niti najnovejša tehnika ne pomaga, če nimamo za to usposobljenih ljudi, ki bodo z njo upravljali. Po tistem, bi rekel, varčevalnem obdobju, ko se je obrambni proračun praktično razpolovil, ko ni bilo nekih novih investicij, da se ponovno začne vlagati v tehniko. Torej, kadri in tehnika, to so ključne zadeve za prihodnji razvoj Slovenske vojske.

Če se najprej dotaknem samega vprašanja kadrov, bi rekel, da ne sprejemam argumenta, da je stanje na trgu lahko tisto, ki predstavlja neke vrste izgovor za sedanjo situacijo. Pač, tudi Slovenska vojska je na trgu in se mora na tem trgu boriti za svoje kadre. In tukaj je potrebno biti seveda inovativen, iznajdljiv, da te kadre dogovorimo. Jaz se seveda spomnim časov, ko mi je sedanji državni sekretar večkrat očital, da smo rapidno izgubljali število ljudi in kadrov in da je šlo vse skupaj »cugrunt«. Ampak v tistih letih, ko sem bil jaz odgovoren, so bile v letu 2020 številke na ničli, v letu 2021 pa v pozitivnih številkah. Zdaj, če to primerjamo z lanskim letom, ko je bilo minus 130, je to zagotovo vidna razlika, seveda bo pa letošnje leto pokazalo, kakšne bodo te številke. Govorim to zato, da enostavno je potrebno najprej znotraj sebe pogledati, kaj je tisto, kar lahko sami popravimo ali pa odpravimo. Spomnim se, ko smo začeli proučevati, kje so problemi, da se več mladih ne odloči za služenje v vrstah Slovenske vojske, so bili v prvi vrsti ali pa ena izmed pomembnejših ovir zagotovo birokratske ovire pri samem zaposlovanju. Če je bil povprečen čas od tega, da je nekdo izrazil željo, pa da se je zaposlil v Slovenski vojski, šestindevetdeset dni, potem je tu nekaj globoko narobe, ker v teh šestindevetdesetih dneh se je marsikdo že premislil, našel drugačno zaposlitev. Potem smo ustanovili posebno skupino, ki jo je vodil gospod Perne, in bili so številni predstavniki vojske in drugi, da se s temi birokratskimi ovirami soočimo. In mislim, da je bil dober izdelek, ki tudi danes daje rezultate. Eno izmed ozkih grl so bili zagotovo zdravstveni pregledi. S tem, da se je takrat podpisala pogodba s številnimi drugimi lokalnimi izvajalci, ki so lahko te zdravstvene preglede spravili bolj k ljudem in bližje k tistim, ki so se za vojsko zanimali, je bil zagotovo pomemben korak naprej. Potem, če rečemo, je zagotovo najboljši promotor Slovenske vojske zadovoljen vojak. Mislim, da boljše promocijske kampanje ni kot zadovoljen vojak. Potem lahko rečem, da je bilo seveda tudi pomembno takrat, da je bil spremenjen Zakon o obrambi, ki je omogočil določenim vojakom tudi po petinštiridesetem letu, da ostajajo v sistemu, kar je dalo sistemu neke vrste mirnost za to, da je lahko normalno deloval. Torej, zdi se mi pomembno, da se je na nek način tudi približalo mladim, da se je vzpostavilo usposabljanje, ki odgovarja na trenutne izzive časa. Da mladi nimajo občutka, da gre za neko brezpredmetno usposabljanje, ker predvsem se trati njihov čas in se zabija njihov dragocen čas. In to usposabljanje, ki je bilo zastavljeno, da se lahko vrti julija, avgusta in septembra, da mladi niti ne izgubijo študijskega letnika na sami fakulteti, je bilo dragoceno. In mislim, da je treba večkrat poudariti, da za to prostovoljno služenje vojaškega roka mladi dobijo nagrado, ki je višja od 3 tisoč 300 evrov. Vprašajmo se, kje med počitniškim delom bi mladi še dobili tako nagrado, da lahko opravijo tudi vse potrebne stvari za vozniški izpit B kategorije. Skratka, to so tiste stvari, ki jim na nek način vzpostavljajo večje zanimanje. Zato sem vesel, da so številke tudi za letošnje poletje visoke, tako kot bi morale biti. In predlagam seveda, da se še naprej iščejo stvari, ki so predvsem motivator za mlade. Recimo, ena izmed zanimivih stvari je bila ta, da neke penzijske bonifikacije mladih absolutno ne zanimajo, zanima pa jih izpit B kategorije. In ko smo to dojeli, potem smo lahko tudi te nagrade nekoliko drugače zastavili. Seveda verjamem, da so še manevrske možnosti in različne oblike, da se te stvari še nadgradi. Berem, da seveda številke niso rožnate, ampak da se bo poskušalo pridobiti kadre z alternativnimi oblikami pridobivanja kadra.

Jaz bi ministra za obrambo prosil, če mi pojasni, kaj so to alternativne oblike pridobivanja kadra, ali je to zgolj druga beseda za neko delno obvezno uvedbo služenja vojaškega roka, po zgledu na primer Danske ali nekaterih skandinavskih držav, ki si postavijo ciljno številko, koliko mladih želijo imeti v nekem letniku, da služijo vojaški rok, ne raztegnejo tega na celotno populacijo. Če ni za tisto številko prostovoljcev, naredijo neke vrste nacionalni žreb, kdo bo v tisti generaciji služil vojaški rok. Torej, zanima me, kaj je ta alternativna oblika pridobivanja kadra in v katerih primerih ter kdaj se bo ta alternativna oblika služenja ali pa pridobivanja kadra tudi sprožila.

Druga zanimiva stvar, ki je na nek način tudi novost v tem SOPR, je enota za nekinetično delovanje. Mene bi zanimalo, če bi lahko nekoliko bolj podrobneje pojasnili, kaj je to enota za nekinetično delovanje. Sprašujem se, če je morda nekaj podobnega, kot je recimo poljski obrambni minister seznanil, da so na Poljskem poleg vojske ustanovili še teritorialno obrambo, ki je prevzela bolj neke etične naloge, kar pomeni, da se je vojska osredotočila predvsem na, bi rekel, vojaško usposabljanje in na vojaške naloge, ta teritorialna obramba je pa bolj prevzela neke etične naloge, bi rekel, služenje ljudem, če hočete, pomaganje starejšim ljudem, odpravo določenih posledic naravnih nesreč in podobne stvari. Skratka, po njihovih ocenah je ta neki etični del prinesel kar nekaj pozitivnih stvari, v tem smislu, da so lahko osvojili duše in srca njihovih državljanov in s tem še dodatno dobili podporo za njihovo vojsko. Hkrati se pa je lahko profesionalna vojska osredotočila na same vojaške naloge, za kar je tudi poklicana. Torej, zanima me, na kaj bo ta enota za nekinetično delovanje in v kakšnih oblikah si jo predstavljate.

Naslednja stvar, kar berem v SOPR, je tudi, da bo Slovenska vojska postopno preoblikovala strukturo. To, kar je bilo danes povedano v sami razpravi, ali se tu ne misli, da bi se preoblikovala številka, torej, da bi šli s sedanjega predvidenega obsega deset tisoč ali pa sedem tisoč profesionalcev na nižje številke. Torej, če lahko nekoliko bolj podrobno poveste, kaj je to postopno preoblikovanje strukture. Ali to pomeni samo, da gremo iz teh polkov v bataljone, to, kar je bilo na nek način nakazano, ali je to postopno preoblikovanje še kaj drugega.

Če tukaj, kar se tiče samih kadrov, zaključim in grem naprej na tehniko, ki je seveda drug pomemben element same vojske. Noben mlad se ne bo odločil za služenje v vojski, če bo imel vtis, da je vse narobe, pa da imamo samo staro šaro. Če pa imamo seveda vrhunsko tehnologijo, ta vojska kar naenkrat postane mnogo bolj privlačna. Seveda tukaj je tudi v skladu s SOPR, ki jasno izpostavlja, da sta še naprej prednostni zmogljivosti, ki ju moramo zgraditi, srednja, srednji pehotni bataljon in pa srednji izvidniški bataljon. Na nek način je to vedno v preteklosti veljalo in tudi iz tega SOPR izhaja, da sta to še vedno stvari, ki sta na nek način hrbtenici Slovenske vojske. Seveda pa za to hrbtenico potrebuješ tudi tehniko. Zdaj po tisti slavni zgodbi za boxerje, za katere še vedno trdim, da so najboljša vozila na trgu in tudi v največji možni meri bi podprli slovensko in pa tudi evropsko obrambno industrijo, kar je ključno sedaj za Evropo, me zanima, kdaj seveda lahko pričakujemo zdaj ta nadomestna vozila oziroma, če sem zelo direkten, kdaj bo Ministrstvo za obrambo končno razkrilo, da bo nabavilo vozilo od General Dynamics oziroma vozila, ki se po licenci General Dynamics delajo, torej za ameriška oklepna vozila. Jaz mislim, da zdaj pač počasi prihaja čas, da te stvari razkrijete in boste povedali, kje so še vedno težave in problemi, da te stvari se ne premaknejo naprej in da od tistega sklepa Vlade, ki je bil datiran na 31. 12. lansko leto, je minilo kar nekaj časa.

Podpiramo vsekakor nadgradnjo vojaškega letalstva. Prepričan sem, da bo Spartan služil svojemu namenu oziroma Krpan, kot je zdaj slovensko ime za to. Podpiram tudi, da se dokupijo še ta dodatna letala, s tem nimam težav. Seveda pa v ničemer v SOPR ne preberemo o tem, kaj se bo pa zgodilo z našim vojaškim letalstvom, govorim o Pilatusih PC-9, ki so bili že v tistem času, bi rekel, na robu nekega vzdrževalnega cikla. Ali zdaj v naslednjih letih Slovenska vojska in Ministrstvo za obrambo načrtuje menjavo teh letal za kakšna druga, novejša ali za počasno opuščanje tovrstnih letal? Skratka, če zaključim, to so nek način glavna vprašanja. No, pa še en komentar. Spomnim se tistih zgodb, ko so v Slovenijo prihajala prva vozila štiri krat štiri, ti slavni Oshkosh JLTV in so bile tukaj na Odboru za obrambo silne seje, kakšna jajca so to - se opravičujem izrazu - prišla, pomanjkljiva, obtolčena, nedelujoča in tako naprej. Tudi v stranki sedanjega obrambnega ministra so bili zelo glasni, v takratni listi Marjana Šarca so bili zelo glasni glede teh vozil. Skratka, zdaj je prišla druga pošiljka teh vozil, ki so bila v podobnem stanju. Prav tako je transport, ladijski transport povzročil določene manjše poškodbe, ki se jih seveda brez večjih težav da odpraviti na račun dobavitelja. Ampak, seveda, ni bilo nobenih afer, nobene drame, tako je zelo zanimivo določene stvari opazovati. Pa bom naredil tukaj piko.