Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Z navedenim predlogom se urejata pravzaprav dva tematska sklopa. In sicer vzpostavlja se pravna podlaga za izplačilo odškodnine lastnikom zemljišč, in sicer tistim lastnikom, pri katerih služnost v javno korist še ni bila ustanovljena, bila pa je pri njih prav tako omejena lastninska pravica. Ureja se tudi možnost postavitve skrbnika za posebne primere. To je takrat, kadar je prišlo do smrti lastnika, pa dediči še niso znani ali pa nasploh tak lastnik ni znan. Vsebinsko pa se potem logično dopolnjuje tudi obstoječa evidenca nadomestil in služnosti v javno korist. Namen ureditve tega sklopa je, da se bodo lastniki zemljišč, ki jim je bila lastninska pravica omejena zato, ker se je na njihovih zemljiščih postavljala začasna tehnična ovira enakopravno obravnavani. Drugi sklop pa naslavlja pravno podlago za vodenje evidence izvedenih mejnih kontrol potnikov, v kateri bo določen obseg obdelave in hrambe osebnih podatkov. Določneje bo urejen tudi izsek evidence izvajanja izravnalnih ukrepov. Tukaj se skrajšuje rok hrambe podatkov iz petih let na dve leti, zaradi načela sorazmernosti. Kljub vstopu Republike Hrvaške v Schengen se še vedno pri nas ohranjajo trije mejni prehodi za zračni promet, pa dva mejna prehoda morska mejna prehoda. Na kopenskih mejah pa bi se mejna kontrola lahko postavila, če bi zato prišlo do začasne uvedbe ponovnega nadzora. Namen ureditve je, da se vzpostavi pravna podlaga za takšne primere, da se bo vodila potrebna evidenca mejnih kontrol potnikov, to je vse v skladu s Schengenskim zakonikom. Kar se tiče pa spremenjenega roka hrambe, bi pa že tukaj pojasnila, da je do tega prišlo, zaradi medresorskega usklajevanja, pričakovanj Ministrstva za pravosodje in pa informacijske pooblaščenke. če pa boste imeli v tem pogledu še dodatna vprašanja, pa predlagam, da se da besedo Petri Šubernik, predstavnici iz Direktorata za normativno ureditev.

Opredelila bi se tudi do mnenja Zakonodajno-pravne službe in sicer, kar se tiče pomislekov, ki ga imajo pri 2. členu, bi tukaj samo pojasnila, da pač takšna ureditev v preteklosti je bila urejena pač zaradi migracijske krize, današnje spremembe, ki pa so predlagane, pa so za to, da bi se izenačilo enakopravno obravnavanje lastnikov, ki jim je bilo poseženo v lastninsko pravico. Kar se tiče 4. člena, pomislekov, da se opušča določba, ki ureja pravico posameznika do vpogleda v svoje podatke. Menimo, da se to ne opušča, ampak je to že urejeno v Ustavi in pa v Zakonu o varstvu osebnih podatkov, tako da ta pravica ne bo okrnjena. Kar se tiče pa zmanjšanja ravni preglednosti pravnega urejanja. Ker je tukaj tudi v tem sklopu tudi določba, da so prejemniki odškodnine upravičeni do oprostitve plačila dohodnine pa smo že predlagali Ministrstvu za finance, da bi se to uredilo v Zakonu o dohodnini, kar bi bilo normativno pravilneje. Tukaj se v celoti strinjamo z Zakonodajno-pravno službo, vendar pa v tem trenutku časovnica sprejema tega zakona še ni znana, zato menimo, da je zaradi enakopravne obravnave vseh lastnikov pač ta določba v tem zakonu, čeprav normativno to ni najboljše, ampak je potrebno. Hvala lepa.