Predsednik, hvala lepa.

Ja, vendar je treba še kaj povedati v zvezi s tem, ker gre dejansko za zanimivo pravno situacijo, po naši oceni. Okrajno sodišče v Mariboru je vlagatelj zahteve. O Okrajnem sodišču v Mariboru imam jaz sicer čisto svojo, neko subjektivno mnenje, pa tudi renomirani ustavni pravniki, kot je dr. Toplak, so podali že določene analize glede tega. Tako sem na tem mestu vprašal, ali Okrajno sodišče v Mariboru pač ne pozna, kot je bilo rečeno s strani državne sekretarke z Ministrstva za pravosodje, že prejšnjih ustavnih judikatov. Toliko uvodoma.

Ta zanimiva pravna situacija pa se nanaša na stanje, da v bistvu gre za denacionalizacijske postopke, kjer so hkrati udeleženi tudi najemniki. Tu je seveda jasno, da je po Ustavi lastninska pravica neka sveta stvar v demokraciji, tako naj bi vse bilo. Po drugi strani pa imajo tudi najemniki jasno posestno pravico, ki jo pač uresničujejo zdaj v tem razmerju. Je pa vseeno treba povedati, da Zakon o denacionalizaciji popravlja te krivice, ki so se dejansko zgodile, predvsem seveda jasno v času prejšnjega režima. Marsikomu je bila storjena velika krivica, ko so ga razlastili, so potem podržali premoženje. In to je tudi tendenca zakona samega, da se v osnovi popravijo krivice, ki so rezultirale v posledici izgube premoženja.

Mi se seveda strinjamo, da zdaj ljudi, ki uživajo posestno pravico, tudi če gre ta v kontekstu neprofitne najemnine, gre za obliko varovanja fizičnih oseb, ki so pač socialno podhranjeni. To je jasno in jih ne moremo kar tako metati na cesto. Tu imamo vsi nek tak socialni čut. Bi pa seveda, jaz sem se pa, ko sem bral to gradivo, predvsem s strani ZPS, sem se pa vprašal, recimo, če bi pa bila hipotetična situacija, zdaj sicer ne moremo ne govoriti, ker pač nimamo črno na belem oziroma belo na črnem, da bi recimo bil najemnik kakšen obubožani partijski veljak, ki pa zdaj na nek način tukaj oponira lastniku. To bi pa res bila ena taka situacija, ki bi bila še dodatno zanimiva. Tako da zdaj po pregledu gradiva se tudi mi strinjamo, da glede na prejšnje, kot rečeno, ustavne judikate, pa tudi na to, da ima vendarle lastnik tudi denacionalizacijskega stanovanja ima v želji odpovedi najemnega razmerja, ima kar na eno paleto nabora krivdnih odpovedi, če bi že želel tako krčevito spraviti tega najemnika ven, tako da to mu zakon definitivno omogoča. Se pa strinjamo nekako, da vsaj v osnovi izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo. Bomo pa kljub nekim navedenim pomislekom pri tej naši odločitvi, vsaj kar se tiče članov Odbora za pravosodje, vzdržani.