Predsednica, hvala lepa za uvodno besedo.

Spoštovani poslanci in poslanke, spoštovana pravosodna ministrica Švarc Pipan, spoštovana gospa Testene, vodja Službe za nadzor poslovanja sodišč, spoštovana gospa Brecelj je z nami, z Vrhovnega sodišča, spoštovani gospod Zobec. Mene veseli, da je gospod Zobec z nami, da bo v svojem imenu predstavil poglede na to tematiko in od vabljenih mislim, da je to vse, tako da prav lep pozdrav vsem.

Danes je bila torej sklicana nujna seja Odbora za pravosodje z obravnavo naslednje točke - Uresničevanje pravice do poštenega sojenja in nadzora nad poslovanjem sodišč.

Zdaj, dovolite mi, da uvodoma povem, da smo zasledili kar nekaj medijskega šuma, potem ko je seveda Služba za nadzor letos pripravila letno poročilo. Vodja, Ana Testen je v uvodni misli citirala starogrškega misleca Heraklita. Mene veseli, da iz sodniških vrst prihajajo tudi intelektualci, da tako rečem, in navajam. Heraklit je povedal, vedeti je treba, da je vojna splošen pojav, da je pravo prepir, in da se vse dogaja po prepiru in po potrebi. V opombah je seveda na to pojasnila, da v vlogi vojne kot splošnega pojava vidi sodne zaostanke, in da se je potrebno zoperstaviti vzdrževanju tega pojava. Zdaj, po mojem neko intelektualno izražanje ne sme biti problem tudi v sodnem miljeju, problem pa so seveda, na eni strani sodni zaostanki, neupravičena zastaranja in dodeljevanje sodnih spisov mimo sodnega reda. To pa so, glejte, akutni problemi.

Po seznanitvi Sodnega sveta z letnim poročilom Službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč, so se pa tudi v javnosti po drugi strani pojavili očitki Ministrstva za pravosodje, imejmo enake vatle zdaj za obojne deležnike, da naj bi, v navednicah, sodna inšpekcija, kot so nekako slabšalno poimenovali službo, da naj bi se začela opredeljevati do zadev, ki naj ne bi bile v njeni pristojnosti oziroma, ki naj bi celo posegala v sodniško neodvisnost in naj bi ob tem presegli svoja pooblastila.

Zdaj gospoda Marjana Pogačnika, predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča, danes ni z nami, da bi še on pojasnil svoje poglede oziroma te očitke utemeljil. Verjamem pa, da bomo slišali relevantna pojasnila s strani ekipe iz Ministrstva za pravosodje na te očitke. Resnici na ljubo ugotavljam, da so sodniki nekako tej službi nasprotovali že od samega začetka, govorili so, da je premalo varovalk pri njihovem delovanju, niti niso bili zadovoljni z zakonskim določilom, da so v bistvu iz svojih vrst delegirali v službo, da rečem, najprej dodelili sodnika, vse to jih je motilo. Zdaj v danem trenutku je to gospa Testen, ki je danes z nami, mi verjamemo, da je ona seznanjena s pravno podlago na osnovi katere deluje omenjena služba, zdaj samo zaradi javnosti povemo, da v 65.a členu Zakona o sodiščih, je določena tako pravna podlaga ter pristojnosti in delovanja službe, določen tudi način njenega delovanja, zakonsko obveznost službe pa seveda je, da o ugotovitvah nadzora pripravi poročilo in ga pošlje predsedniku sodišča, kjer je bil opravljen predmetni nadzor. Poročilo sme predsedniku sodišča predlagati, da odpravi nezakonitosti ali izvede druge potrebne ukrepe, od njega pa sme tudi zahtevati, da v skladu z 71.c členom Zakona o sodiščih preveri ugotovitve nadzora in sprejme ustrezne ukrepe. Ministru za pravosodje lahko predlaga, da v skladu z Zakonom o sodiščih in z Zakonom o sodniški službi izvede nadaljnje ukrepe, letni razpored sodnikov in pravila o dodeljevanju zadev so podrobneje določene v drugem poglavju sodnega reda. Gre za pravni akt, seveda, ki je po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča ga potem izda sam minister za pravosodje. Zdaj, kot smo ugotavljali, je odprto ostalo vprašanje, ki ga je tudi Služba za nadzor detektirala, to je, zakaj Vrhovno sodišče še vedno ni sprejelo navodil za učinkovito izvajanje sodne uprave, ki je pač sestavni del meril za kakovost dela sodišč - govorim seveda v povezavi s prvim odstavkom 60. člena Zakona o sodiščih, s čimer se lahko strinjamo s piscem tega poročila, da je pa izvršilna veja oblasti v tem delu torej delno seveda onemogočena, da izvaja svojo nalogo v sistemu zavor in ravnovesij.

Zdaj dalje. Kot predlagatelj ugotavljam, da kršitev načela naravnega sodnika ni edina grožnja neodvisnosti sodstva, neodvisnem odločanju sodnikov ter pravni državi in ugledu sodstva v javnosti. Tudi smo bili seznanjeni z okoliščinami, tudi seveda iz javnih poroča, da se že včasih celo v naprej ve, kako bo posamezni sodnik odločil in potem, ko se pogleda nazaj, da v precejšnjem številu preteklih zadev, potem dejansko javnost ugotovi, da je sodnik zares odloča tako kot je bilo nekako pričakovano. Pred leti je v javnosti odmeval primer, tudi del današnjega gradiva spodaj pri alinejah, ko je ljubljanski odvetnik Radovan Cerjak opozoril na precej sporno dodeljevanje zadev na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pa tudi na zelo čudno okoliščino, da so nekateri sodno odločitev poznali že pred tem, ko je sama sodba bila odpravljena s sodišča in vročena strankam v postopku. Javno, takrat je, mislim, da celo odvetnik Cerja tiskovno konferenco na to temo, je bila takrat kar o tem razburkana javnost, tako širša kot v pravosodnem sistemu.

Zdaj tudi del tega sklica nujne seje je tudi položaj, ki so nevarni, ko se na sodnike v zvezi z njihovim odločanjem pritiska na različne načine. Pritiski na sodnike kako naj v posamezni zadevi odločijo, so v zadnjem času bili celo tako hudi, da so opozarjali sodniki že sami. Zdaj, vsi smo gledali to nesrečno odisejado Ustavnega sodišča via Sklep o odpravi začasnega zadržanja izvajanja dela novele Zakona o RTV Slovenija, vsi smo potem prebrali to odklonilno ločeno mnenje sodnika doktor Roka Svetliča, ko smo prebrali…