Predsednica, lepo pozdravljam državnega sekretarja in predstavnico ministrstva.

Prvo bi se zahvalil za predstavitev, vsekakor je to zelo relevantna tema, saj se tiče zelenega prehoda in nedvomno je treba izkoristiti to revolucijo tudi za pač inovacije in ustvarjanje dodane vrednosti. Bi pa izpostavil par stvari in na kakšno vprašanje.

Najprej bi me zanimalo, omenili ste, da da vidite, da je nekako preozko zastavljen ta nabor neto ničelnih tehnologij in tukaj sem zasledil, da omenjate jedrske tehnologije, bi me zanimalo sicer, katere še? Namreč, kar se tiče jedrskih tehnologij, seveda bi lahko tudi nekoliko problematiziral to, ta aspekt z enega vidika. Ker sami nimamo nobenih nekih razvojnih kapacitet na tem področju, tudi za to ne vem, zakaj bi se toliko zavzemali za te tehnologije. Po drugi strani pa se tudi moramo zavedati, da jedrske tehnologije niso neto ničelne tehnologije, kot tudi ne vse ostale - govorimo o nizko ogljičnih tehnologijah v resnici. Tako da, kar se tiče jedrskih, bi pač se moramo zavedati, da za samo rudarjenje potrebnih surovin, za goriva je pač gre veliko energije kot tudi, potem seveda za izredno dolgotrajno skladiščenje teh radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo, se ponovno porabi veliko energije. Tako da to je daleč od tega, da bi to bila neto uničena energija. Ne govorim o tem, da bi za Slovenijo to ni prava pot, ampak to ni neto uničena energija. Če se, potem navežem na vse, kar je potem še sledilo, tudi kar so kolegi izpostavili, kar ste tudi sami lepo predstavili, da smo v izrednem tveganju, kar se tiče odvisnosti do kritičnih surovin in redkih zemelj in tako naprej, kot ste lepo pokazali, vse prihaja iz Kitajske in tukaj Evropa ni nujno zamudila, kot ste vsi do sedaj izpostavili, ker Evropa nima teh surovin. Ne gre za to, da da bi, da smo mi pozabili, da smo mi zamudili z rudarjenjem, teh surovin mi nimamo. Tako da kaj bi lahko Evropa naredila, da bi nekako bila lahko v bodoče konkurenčna in razvijala lastne kapacitete bi bili bolj krožni principi, kar se pomeni, da bi morali iti v inovacije, kar se tiče ponovne uporabe in recikliranja teh surovin, ki jih sedaj uvažamo, za vse te tehnologije, ki jih bomo v bodoče koristili za zeleni prehod, in da bomo iz teh lahko proizvajali reciklate, torej sekundarne surovine, ki jih bomo ponovno uporabljali. In to je to, v kar bi se morala Evropa in po mojem mnenju predvsem Slovenija usmeriti, ker nimamo tovrstnih surovin, imamo pa lahko inovacije na tem področju in lahko postanemo tukaj vodilni, namesto da recimo izpostavljamo jedrsko tehnologijo, na katerem področju res nimamo nič za dodatno. Tako da bi res apeliral, kot sem že večkrat, da se kot država usmerimo v kapacitete krožnega razvoja, torej v ponovno uporabo in recikliranje surovin, ki pa jih trenutno uvažajo. In potem bomo mogoče do 2050, ko bomo že kupili vse te naprave za proizvodnjo električne energije iz Kitajske, lahko tudi bili samozadostni, saj bomo te vire ponovno lahko uporabljali. Seveda so pa tu ogromni izzivi. Namreč prim recimo pri solarnih panelih je izredno težko te, te surovine ponovno uporabiti, saj gre večinoma za, za kvarc kristale, torej za steklo in zelo malo vrednih materialov, zato so ti postopki recikliranja zaenkrat zelo ekonomsko ne…, neizvedljivi, zato pa so potrebne inovacije, kot rečeno. Tako da to bi bil moj predlog, kar se tiče tudi slovenske neke strategije.

Potem kar se tiče vetrnih turbin, seveda pozdravljam, da imamo tovrstne tehnologije in bi me potem tudi zanimalo mogoče stališče državnega sekretarja ali on vidi, da bi nekako lahko se tukaj v bistvu bolj regijsko pozicionirali, da bi nekako v regiji skušali tudi izvažati te tehnologije. Saj moramo se zavedati, da v Sloveniji, in s tem tudi odgovarjam na kolege iz opozicije, ki so se spraševali, zakaj nismo že postavili toliko teh vetrnih elektrarn, ja, v Sloveniji imamo zelo majhen vetrni potencial. Edina območja, kjer je smiselno postavljati v Sloveniji, verjetno smiselno postavljati vetrne elektrarne, so na pobočjih hribov in tam so po večini gozdovi. Dejstvo pa je, da tam, kjer so gozdovi, je zelo težko predvidevati točno, kakšno bo obnašanje vetra, saj so, saj se vzpostavljajo turbulence, kar so pokazali znanstveniki na Švedskem, kjer so postavljali vetrnice na gozdnih površinah in se je izkazalo, da na višinah recimo 150 metrov in več se ustvarjajo izredne turbulence zaradi gozda. In tovrstnih izkušenj mi v Sloveniji sploh nimamo, mi ne vemo, kako se bo, kako se bodo dejansko obnašale vetrnice v gozdu, tako da pač en kup izzivov je, zato se v Sloveniji še pač ni umeščalo toliko vetrnih elektrarn. Bi pa vsekakor apeliral, da bi mogoče gledali širše, kako bi lahko izvozno se bolj usmerili in te tehnologije izvažali.

Torej, še enkrat potem poudarjam, da tukaj danes sicer razumem, da Evropska unija in tudi mi to imenujemo, net…, ne…, neto ničelne tehnologije, ampak dejansko ne gre za neto ničelne tehnologije, temveč gre za nizkoogljične tehnologije. In pri neto ničelnih tehnologijah je je v bistvu to samo en del enačbe. Drugi del enačbe, če želimo doseči neto ničelni, neto ni recimo proizvodnje energije, moramo na drugi strani toliko ogljikovega dioksida, kot smo ga proizvedli z uporabljanjem teh tehnologij, tudi zajeti, to pomeni ali je to sajenje gozdov ali so to tehnologije za zajem ogljikovega dioksida. Zato me zanima, ali ste v vseh teh razpravah, ko so se sprejemale te uredbe, kakorkoli govorili o tem, kako se bo dosegla net…, neto, neto ničelna stopnja. Torej na kakšen način bomo zajemali ogljikov dioksida, da bomo sploh lahko govorili o neto ničelnih tehnologijah?

Tako da na koncu mislim, da edina pot so inovacije in kot Slovenija se pač moramo usmeriti v nekaj. Zato, kot rečeno, mislim, da je krožno gospodarstvo nekaj, kjer bi lahko tudi sami dejansko nekaj doprinesli. Hvala.