Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Tako, če dovolite, bi skušal uvodoma podati predstavitev, skupno predstavitev za obe današnji točki, seveda pa potem razpravo in specifična vprašanja odgovorimo po dnevnem redu, predsednica, če je to mogoče.

Torej, na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport vidimo oba evropska akta kot strateško priložnost tudi za potrebno transformacijo slovenskega gospodarstva. Zato, da se oskrbimo s potrebnimi kritičnimi strateškimi surovinami in na drugi strani razvijemo zelene tehnologije, torej, v tem kontekstu govorimo o na eni strani nizkoogljičnih, zelenih, čistih tehnologijah, potrebnih za brezogljično proizvodnjo električne energije, pa tudi drugih oblik energentov znotraj Evropske unije in na drugi strani o kritičnih materialih, torej vseh tistih materialih, ki jih potrebujemo za to, da bo oskrba Evropske unije s potrebnimi tehnologijami mogoča.

To odpira številne priložnosti in na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo v sodelovanju recimo s Slovenskim poslovnim in raziskovalnim združenjem iz Bruslja, SBRA in Gospodarsko zbornico Slovenije opravili tudi posvetovanja z industrijo, da identificiramo te priložnosti in se nanje čim bolje pripravimo. Kje torej vidimo te priložnosti? Kaj želimo razvijati in kaj proizvajati? Na področju katerih tehnologij želimo napredovati in kje smo lahko najboljši? Katere kritične surovine so potrebne za slovensko gospodarstvo in kako povezati znanost in gospodarstvo, da skupaj izkoristita priložnosti?

Torej, tega sem že povedal, kako industrijski prehod izkoristiti tudi za preskok v naši dodani vrednosti? Zdaj podrobneje o aktu o neto ničelnih industrijah. Najprej vprašanje, zakaj, nekaj indikativnih podatkov. 90 % rezin za izgradnjo fotovoltaičnih panelov, ki jih potrebuje Evropska unija, uvozimo iz Kitajske, kar 75 % litijonskih baterij prav tako uvozimo iz Kitajske. Iz Kitajske prav tako izhaja 90 % globalnih naložb v neto ničelne tehnologije.

Ta graf zelo jasno pokaže, kakšne so kritične odvisnosti. Rdeča polja so kitajska in praktično lahko vidite na vseh strateških neto ničelnih tehnologijah, kot so fotovoltaika, vetrne turbine, baterije, kritične odvisnosti, ki seveda tudi za Evropsko unijo in s tem tudi za slovensko gospodarstvo, predstavljajo usodna tveganja. Kakšna so predvidevanja? Pričakuje se, da bo do leta 2050 štirikrat povečana uporaba obnovljivih virov energije, da bomo šestkrat povečali uporabo toplotnih črpalk in do leta 2030 kar za petnajstkrat povečali proizvodnjo električnih vozil.

Svetovni trg neto ničelnih tehnologij naj bi se do leta 2030 povečal za trikrat in dosegel letno vrednost 600 milijard evrov vrednosti. To samo po sebi, kajne, kasneje se bomo vprašali, kje je tukaj denar, to, tu je denar. Veliko tržno povpraševanje ustvarja številne tržne priložnosti in na nas in na našem gospodarstvu je strateško vprašanje, kako bomo ta rastoči trg izkoristili za svoj razvoj.

Akt sicer deli neto ničelne tehnologije na 3 razrede, same neto ničelne tehnologije, strateške neto ničelne tehnologije, inovativne neto ničelne tehnologije. Zelo kratek pregled teh. Na desni strani ekrana vidite, katere so neto ničelne tehnologije, torej gre za tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, za shranjevanje elektrike in toplote, toplotne črpalke, omrežne tehnologije, tehnologije za goriva iz nebioloških obnovljivih virov, za trajnostna alternativna goriva, »elektrolizatorje« in gorivne celice, napredne jedrske tehnologije, tehnologije zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika in tehnologije za učinkovite energetske sisteme.

Tukaj se predvideva, da gre za stopnjo tehnološke pripravljenosti 8 ali več. Predvideva se enotna kontaktna točka, hitrejše izdajanje dovoljenj, potrebnih za umeščanje teh tehnologij oziroma njihove proizvodnje 12 do največ 18 mesecev in spodbude inovacij v tako imenovanih regulativnih peskovnikih »sand boxih.

Kar se tiče strateške neto ničelne tehnologije, je seznam nekoliko krajši, vendar zelo podoben prejšnjemu seznamu. No, tukaj je eno od strateških prizadevanj Slovenije, da se na seznam uvrstijo tudi jedrske tehnologije. Cilj pri strateških neto uničenih tehnologijah je, da do leta 2030, 40 % potreb v EU proizvedemo v EU. Gre za prednostni status pri dovoljenjih in reševanju sporov, za krajši status dovoljenja od 9 do 12 mesecev, za identifikacijo statusa prevladujočega javnega interesa pri umeščanju teh inovacij in naložb, za pospeševanje zasebnih naložb in finančno svetovanje preko skupne evropske tako imenovane »net zero« platform.

Še inovativne neto ničelne tehnologije. Gre za tehnologije na stopnji tehnološke pripravljenosti manj od 7, kjer se predvidevajo regulativni peskovniki, torej spodbujanje inovacij in preizkušene v nadzorovanem okolju za omejen čas. Spet pa gre za relativno podoben seznam teh področij, vendar kot rečeno, je stopnja tehnološke pripravljenosti pri teh tehnologijah nižja kot na recimo samih neto ničelnih tehnologijah.

Zdaj, akt predvideva v bistvu več področij, načinov, kako bo Evropska unija spodbujala razvoj in naložbe v neto ničelne industrije, ampak če jih zelo na kratko poenostavim, hitra dovoljenja, olajšane naložbe, položaji na trgih, znanje in veščine, inovacije, upravljanje in mednarodna partnerstva. Če bo potreba, lahko razložimo posamezno od teh področij podrobneje.

Zdaj še o aktu o kritičnih surovinah. Spet, zakaj? 63 % svetovnega kobalta se proizvaja v Kongu, 97 % oskrbe Evrope z magnezijem prihaja iz Kitajske, prav tako je na Kitajskem rafiniranih kar 100 % redkih zemelj za potrebe proizvodnje trajnih magnetov. Mimogrede, v Ljubljani je ena od redkih evropskih proizvodenj trajnih magnetov v podjetju Magneti Ljubljana. Tudi tukaj rdeča barva kaže na jasne strateške odvisnosti. No, zadnji od petih krogcev pa vam pokaže, da kadar v Evropi obstaja trg, se lahko tudi Evropa usposobi za lastno proizvodnjo. Tukaj je primer vetrnih turbin, kjer 58 % potreb že zadovoljuje Evropska unija, na vseh ostalih področjih kot so rudarjenje redkih zemelj, procesiranje redkih zemelj, metal, torej kovine redkih zemelj in pa trajni magneti, vidite visoke in kritične odvisnosti, ki prihajajo izven EU.

Kakšna so predvidevanja? Predvideva se kar 89-kratno povečanje povpraševanja po litiju do leta 2050, 18-kratno povečanje povpraševanja po kobaltu in 6-kratno povečanje povpraševanja po redkih zemljah. To je seznam kritičnih in strateških surovin, kritične obarvane svetleje, modro strateške temneje modro. Slovenija si prizadeva skupaj s koalicijo drugih držav, da na ta seznam umestimo tudi aluminij. Prosil bom še našo ekspertko Natalijo Medico, da me eventualno dopolni, če je bilo v zadnjih tednih kaj na tem seznamu novega.

Kar se tiče ciljnih referenčnih zmogljivosti do leta 2030, ki jih želimo vzpostaviti v Evropski uniji, vsaj 10 % porabe v Evropski uniji želimo pridobivati v Evropski uniji, torej govorimo tudi o novi generaciji rudarjenja za to, da iz zemeljske skorje pridobimo potrebne materiale. Vsaj 40 % porabe, evropske porabe želimo predelati v EU in vsaj 15 % v EU tudi reciklirati. Vsi vemo, da je v naših domačih predalih kar nekaj recimo starih telefonov, starih elektronskih naprav, ki imajo vse po vrsti dragocene strateške materiale, ki jih potrebujemo.

No, tukaj se pri strateških projektih in kritičnih surovinah zastavljajo posebni projekti s spet poenostavljenim izdajanjem dovoljenj, usklajevanjem javne podpore in vključitvijo v sisteme odjema strateških surovin, tako imenovani »take off« oziroma pri kritičnih razvoj nacionalnih raziskovalnih programov za povečanje znanja o evropskih virih, govorimo o rudarjenju do globine 300 metrov, in trajni magneti kot prednostni izdelek za povečanje krožnosti s posebnimi pravili in olajšanjem recikliranja. Tudi na tem področju hitra dovoljenja, olajšanje naložbe, trgi, znanja in veščine, inovacije v upravljanje mednarodna partnerstva. Seveda se postavlja vprašanje, kako bomo to sofinancirali. Že prej sem dejal, ključen vir financiranja je predvidena bistvena torej eksplozija tržnih potreb in letni obseg vrednosti tega trga na ravni 600 milijard evrov. Evropska unija pa preučuje, kako revidirati večletni finančni okvir, kako za te namene zagotoviti tudi prednostno sofinanciranje iz obstoječih evropskih programov, kot so Forizen, Invest EU, Innovation Fant, razvoj novih evropskih finančnih mehanizmov, tako imenovanih Net Zero Platform, potencialen razvoj sklada za suverenost, kjer pa je seveda vprašljivo politično soglasje na ravni Evropske unije. Sami pa že delamo tudi na preučevanju potencialnega redizajna nacionalnih virov, da umestimo te prioritete v finančne instrumente. Na koncu samo en primer. Zdaj na sliki je vetrna turbina. / pokaže zboru/ Gre za tehnologijo, ki je že desetletja znana, ne gre za nič novega, ampak tukaj na tem primeru želimo poudariti, da v Sloveniji znamo razvijati in obdelovati materiale, znamo načrtovati in izdelovati rotorje in generatorje, znamo ustvariti zahtevne konstrukcije in znamo graditi temelje in povezovati omrežja. Ta slika nam pove, da znamo narediti vse, kar je potrebno, za to, da postavimo, da razvijemo, proizvedemo in postavimo vetrno turbino v prostor. Morebiti pod lastnimi blagovnimi znamkami, z lastno prodajno mrežo, zato da v večji meri kontroliramo tudi svojo dodano vrednost v tej veliki transformaciji, ki sledi strateški usmeritvi EU v neto ničelne tehnologije. Zmanjšanje ogljičnega vtisa pa seveda vidimo predvsem priložnost in strateško vprašanje za našo družbo, za naše gospodarstvo, za naš raziskovalni sistem ali bomo te priložnosti izkoristili.

Hvala lepa za uvod in se opravičujem, če sem bil kakšno minuto predolg.