Hvala za besedo. Želela bi kratko povzeti bistvene pripombe, podane v mnenju Zakonodajno-pravne službe o obravnavanih priporočilih.

V svojem mnenju je ZPS uvodoma, tako kot je to ustaljeno, predstavila ustavni položaj Državnega zbora kot zakonodajalca ter načelo delitve oblasti in načela pravne države. Na podlagi teh izhodišč je ZPS podala več pripomb, ki jih v grobem lahko razdelimo na tiste, ki opozarjajo na potrebo po preoblikovanju nekaterih priporočil zaradi njihove neusklajenosti s pravnim sistemom, ter pripombe, ki naslavljajo vprašanja, povezana z roki, določenimi v priporočilih. V zvezi s prvim sklopom pripomb je ZPS k prvi točki podala pripombo, da bi kazalo priporočilo Vladi, da začne uresničevati obljube, ki se nanašajo na položaj upokojencev in so zapisane v programu za delo koalicije 2022-2026, preoblikovati, saj obljube iz programa za delo koalicije niso obljube vlade, ampak cilji političnih strank koalicijske pogodbe, uresničitev teh obljub pa ni odvisna le od vlade, temveč tudi od drugih udeležencev zakonodajnega postopka, med drugim Državnega zbora kot nosilca zakonodajne veje oblasti.

V zvezi s četrto, šesto in sedmo točko predloga priporočil, ki vladi predlagajo, da pripravi več zakonskih predlogov za izboljšanje položaja upokojencev. ZPS opozarja, da bi bilo treba priporočila oblikovati tako, da naj se določena zakonska ureditev predlaga v zakonodajni postopek in v sprejetje in ne le, da se pripravi, sicer je priporočilo Vladi uresničeno že s tem, da ta zakonski predlog pripravi, kar pa najverjetneje ni namen predlagatelja priporočil. Veljalo pa bi spremeniti tudi drugo točko priporočil, tako da se izredna uskladitev pokojnin ob izpolnjevanju pogojev in na način, kot določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, opravi na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade Republike Slovenije, ki jezikovno v večji meri sledi besedilu zakona kot predlagano priporočilo.

V zvezi z roki, določenimi v predlaganih priporočilih Vladi, ZPS opozarja, da rok, ki nima narave ukrepa, to pomeni, da ni sredstvo za dosego nekega cilja, ampak je samo po sebi cilj, ni skladen s 111. členom Poslovnika Državnega zbora, ki predvideva, da Državni zbor drugim subjektom lahko predlaga izključno ukrepe za delo, niti definicijo priporočila po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, po svojih značilnostih pa prehaja v zahtevo. Zato se ZPS zastavlja vprašanje, ali je postavljanje rokov oziroma zahtev izvršilni veji oblasti s priporočili skladno z načelom delitve oblasti. Predlagani roki so, spoštujoč postopek priprave predpisa do obravnave v državnem zboru, prav tako težko ali celo neizvedljivi. Tako na primer Resolucija o normativni dejavnosti vsebuje priporočilo, da naj sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov traja minimalno trideset do šestdeset dni, temu pa sledi še medresorsko usklajevanje, obravnava na delovnih telesih vlade in drugo. V zvezi z rokom iz tretje točke ZPS še opozarja, da ta vsebuje nejasno priporočilo Vladi, kdaj naj sprejme izhodišča za pokojninsko reformo. In sicer je zapisano, da naj ta najkasneje do 30. junija 2023 predstavi izhodišča za pokojninsko reformo.

To bi bilo s strani ZPS vse. Hvala.

Najlepša hvala predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Prehajamo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, besedo ima državni sekretar Igor Feketija.