Najlepša hvala.

Obveščam vas še, da se je predstavnik Državnega sveta za današnjo sejo opravičil. Pisno mnenje, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli s sklicem seje.

S tem smo izčrpali uvodne obrazložitve in stališča vabljenih, zato prehajamo na obravnavo členov.

Predlog zakona ima 3 člene. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Ker ima predlog zakona samo tri člene, odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da nihče.

S tem prehajamo na razpravo o posameznih členih.

Besedo predajam članicam in članom odbora, kdo bi želel razpravljati? Prosim, če se prijavite k razpravi z dvigom rok. Zaenkrat interesa ne vidim, zato bom spregovoril sam.

Povračilni ukrepi delodajalcev, namenjeni zlasti proti delavskim predstavnikom, so huda stvar. Morda jih ne vidimo na vsakodnevnih naslovnicah časopisja ali v večernih poročilih, pa vendarle se dogajajo. Statistike, ki jih beležimo, poročila, ki do nas, poslank in poslancev, prihajajo, pravijo, da se praksa discipliniranja delavskih predstavnikov, zlasti sindikalistov, v naši družbi širi in se stopnjuje.

Eno izmed orodij, kako zastrašiti delavski kolektiv pred uveljavljanjem njihovih delavskih pravic, je opozorilo pred odpovedjo, proti kateremu določeni delavski predstavniki, bodisi, kot rečeno, sindikalisti, tudi predstavniki v svetu delavcev, nimajo nikakršnega pravnega sredstva. Pred tovrstnimi pritiski se na noben način ne morejo braniti.

Še več, pogosto se delodajalci, kjer se delavci vendarle organizirajo za to, da se družno postavijo za svoje pravice, spravijo na njihove najglasnejše zagovornike s še tršimi metodami in dejansko ljudi postavijo na cesto, potem je pa delavec, sindikalist, delavski predstavnik, tisti, ki mora na sodišču iskati svojo pravico in dokazovati, da ga je delodajalec odpustil po krivici in da ga je odpustil z razlogom političnega discipliniranja, ne pa zato, ker bi dejansko kršil karkoli.

Več odmevnih primerov smo imeli v preteklih letih pri nas. Vlado Šega iz Slovenskih elektrarn na Štajerskem je en tak primer, več primerov so bili deležni sindikalisti avtobusnega prevoznika Arriva, kjer je Endremes Roš(?) kot njihovo najbolj znano ime iskal svojo pravico po tem, ko je bil neupravičeno odpuščen po sodišču več kot leto dni in seveda si lahko predstavljate, kaj človek v takem času pretrpi. Izgubi svojo ekonomsko podstat, da bi se preživljal, opirati se mora na prijatelje, znance, družinske člane, zato da sploh pride skozi življenje, podvržen je hudim psihičnim pritiskom, pa še sam naj se znajde po blodnjavah sodnega sistema. To seveda ne gre. Delodajalci celo takrat, ko izgubijo pravdo na sodišču zaradi tega, ker so se spravili neupravičeno na delavce, na njihove predstavnike, svoj cilj v resnici dosežejo.

Sindikalno gibanje v posameznem podjetju je na ta način razbito, delavci so ustrahovani, na ta način so pacificirani in delodajalci lahko nadaljujejo s svojimi slabimi praksami kot po starem. Ponavljam, kljub temu, da po letu ali dveh pravdo na sodišču dejansko izgubijo, in seveda je prav, da se ta tema, ki smo jo v Levici večkrat odprli v parlamentarni dvorani, končno reši na zakonski ravni. Delavce nasploh je potrebno bolje zaščititi pred pritiski delodajalcev, a še zlasti to velja za njihove najbolj pogumne, najbolj dejavne predstavnike na čelu sindikatov v podjetjih in na čelu delavskih svetov v podjetjih.

Veliko je k političnemu pritisku in odpiranju javnega prostora v tej smeri prispevala prav pobuda sindikaliziranih policistov, ki jo obravnavamo danes. Na mizo smo jo dobili kot eno izmed prvih stvari, stvari v začetku tega mandata, a smo se takrat s predstavniki predlagatelja dogovorili, da se vsebina zaščite delavskih predstavnikov pred neupravičenimi pritiski in povračilnimi ukrepi delodajalcev prestavi na raven socialnega dialoga, da se ta materija vgradi v naslednjo celovito novelacijo Zakona o delovnih razmerjih in obravnava na Ekonomsko-socialnem svetu. Ta pogajanja so naredila nekaj korakov naprej, zato, da se lahko zaključijo, zato, da lahko dobimo zaključen zakon in ga pripeljemo skozi parlamentarno proceduro, pa moramo to parlamentarno proceduro najprej dokončati za predhodni Zakon o delovnih razmerjih, ki je bil predložen s podpisi volivk in volivcev v organizaciji sindikaliziranih policistov.

Iz tega razloga bom danes glasoval proti temu zakonu, čeprav se vsebinsko z njim strinjam in nestrpno pričakujem dogovorjeno in usklajeno različico, ki bo prišla iz Ekonomsko-socialnega sveta.

Hvala.

Zaključili smo z razpravo in prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem vse 3 člene skupaj.

Glasujemo. Prekinjam glasovanje, ker smo očitno imeli tehnični zatik, vse poslanke in poslance / Izklop mikrofona/.

Ponovno začenjam glasovanje.

Glasujemo. Za je glasoval 1 član, proti 13 članov.

(Za je glasoval 1.) (Proti 13.)

Ugotavljam, da vsi členi skupaj niso bili sprejeti.

Glede na to, da členi predloga zakona niso bili sprejeti, na podlagi razlage komisije… / nemir v dvorani/ Ali lahko prosim trenutek miru, smo čisto v zadnjem raztežaju zelo kratke seje, prosim / nerazumljivo/

Glede na to, da členi predloga zakona niso bili sprejeti, na podlagi razlage Komisije za poslovnik ugotavljam, da je obravnava predloga zakona na matičnem delovnem telesu končana.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil to ugotovitev in ga posredoval predsednici Državnega zbora.

Zaključujem to točko in s tem tudi sejo odbora, vsem se zahvaljujem za sodelovanje na seji in vas lepo pozdravljam!