… v osnovi, zakaj se čakalne dobe povečujejo. Kdo je tisti, ki napotuje - to so bolj ali manj družinski zdravniki. In menim, da moramo tukaj se vprašati, zakaj je toliko napotitev. Tudi te številke, ki jih bo kasneje pokazal gospod Šabeder, kažejo na to, da je napotitev ogromno. Verjetno vse te napotitve niso tako zelo potrebne. Zakaj napotujejo, ne zato, ker bi jih mi na fakulteti slabo učili, ampak zaradi tega, ker so na delovnem mestu pod določenim pritiskom. Oni niso samo pod časovnim pritiskom, oni so tudi pod pritiskom - pa to pozitivno, prosim, vzemite - bolnikov, ki so vedno bolje seznanjeni s svojo boleznijo. Iz izkušenj vam povem, da pride bolnik v ambulanto, da ima listek, kaj želi in katere napotitve želi, in zelo težko je potem z njim debatirati in mu kakšno stvar tudi odkloniti. Ko sem delala v ambulanti za adolescente na Pediatrični kliniki, sem dobila na primer napotnico za v bistvu za popolnoma zdravega otroka, ki je imel že opredeljen šum na srcu, ni bil bolan, kontrola čez eno leto. Ja, zakaj? To se ponavlja in ponavlja, in mislim, da moramo tu v osnovi začeti te anomalije odpravljati. Po drugi strani se ogromno preiskav ponavlja. Spet iz prakse, delala sem na invalidski komisiji, včasih so bili izvidi taki, da si z njimi nismo mogli pomagati, in je pacient moral to potem ponovno nekje opraviti to preiskavo. In kaj to pomeni za ZZZS - ponovno plačevanje. Torej, moramo imeti tam neko kontrolo. Kar se tiče pa sedanjih čakalnih dob, o katerih se zdaj pogovarjamo, je pa seveda nekaj tudi covidnega repa, kajne. Potem po covidu se je zagotovo število napotitev povečalo, ker smo imeli nek zaostanek, ker pacienti niso imeli dovolj dobrega dostopa do zdravnika. In to kar naprej vlečemo, da pravzaprav pacient nima več nekega dostopa oziroma se zelo veliko stvari obravnava po telefonu. Mi po telefonu ne moremo obravnavati bolečine v trebuhu, in ni pravilno, da potem kar napišemo ultrazvok srca, pa morda še kaj drugega. Torej, tukaj jaz vidim, da so neke rezerve.

Torej, podaljševanje, slabšanje čakalnih dob je tudi odraz pomanjkanja zdravniškega kadra. To je sicer seveda druga zgodba, pomanjkanje zdravniškega kadra, pa vendar, to se odraža v čakalnih dobah. Imamo več napotitev, imamo tudi več narejenega, pa vendar z enakimi tako kadrovskimi kot tudi drugimi kapacitetami. To se pravi, iz tega sledi, da se čakalna doba podaljšuje.

Samo še tretjo stvar bi povedala. Zdravstveni svet, ali smo se mi kaj vprašali okrog čakalnih dob. Seveda smo se vprašali. In sicer, prva pobudnica je bila dr. Kolarjeva, članica Zdravstvenega sveta, ki je na prvi seji povedala, da imamo pri vrstah zdravstvenih storitev neke anomalije, ki pa jih je kasneje ugotavljala vedno več in več. In na Zdravstvenem svetu smo se zavezali, takrat smo rekli, da se bomo dobili s predsedniki razširjenih strokovnih kolegijev in da bodo uredili te šifre, vendar sva potem enostavno začeli ne samo po mailu, ampak celo osebno kontaktirati. Od štiridesetih razširjenih strokovnih kolegijev smo dobili, moj zadnji podatek je triintrideset odgovorov, popravkov, ki bi morali biti osveževani vsako leto. Jaz sem šla nazaj pogledat, vendar to ni tako, nekateri leta in leta niso oddajali poročila. In celo imamo primere, ko se ne dobijo niti enkrat na leto, obvezani pa so, da se dobijo petkrat na leto, in obvezani so, da vsaj enkrat letno osvežujejo vrste zdravstvenih storitev. In vam povem, samo za eno zdravstveno storitev sem šla gledat, to je ultrazvok srca, ki se pojavlja v dejavnosti internistike, v dejavnosti onkologije, tam, kjer nikoli ne delajo ultrazvoka srca in ga pošiljajo na internistiko, in v dejavnosti radiologije, ki se seveda s tem sploh ne ukvarja. To se pravi, da samo kot primer to povem, kako zelo so stvari, so stvari zanemarjene in to je treba vse »spucati«, preden sploh lahko se nadalje pogovarjamo.

Torej, tukaj sem zdaj samo opozorila na te točke, katere jaz mislim, da je treba, je treba urediti in pa seveda sem mnenja, da ta denar seveda ni bil vržen skozi okno, da je veliko povedal in tudi, z njim smo naredili veliko, mislim da 3 tisoč storitev.

Hvala lepa za pozornost.