Predsednica, hvala lepa za dano besedo. Zdaj najprej pozdrav kolegom poslancem in poslankam, na drugi strani bi želel pozdraviti deležnike s strani Ministrstva za zdravstvo, zdaj kot vidimo, minister ni z nami, verjetno je upravičeno zadržan, predvidevam, noben še ni sicer rekel na to temo, boste pol povedali, prav tako ni predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, tako da predsednika Vlade in podpredsednika Vlade smo seveda povabili s posebnim namenom, da tudi ona dva, bi rekel, kot vrhova in oblasti in če rečem navednica, zdravstvene oblasti pojasnita ta fiasko, ki ga bo danes obravnavala današnja točka, ampak kakorkoli, kdo je danes tukaj, prav lepo pozdravljam. Mislim, da je tudi Dr. Mirta Koželj z nami, tako, tudi vam lep pozdrav. Tako, da če sem koga spustil, se pa opravičujem.

Kot je rekla predsednica, tako je, naj vam naj vam najprej predstavim zahtevo naše stranke za sklic nujne seje Odbora za zdravstvo z obravnavo naslednje točke – neuspeh 11 milijonov težkega ukrepa za skrajševanje čakalnih dob. Uvodoma, zdaj sicer ministra nisem v to hotel povedati in front in face, se pravi v obraz, da ko spremljam te njegove, rečemo temu demage control tiskovne konference, se res vprašam, uvodoma, kdo mu to piar seveda svetuj. Jaz sem sam delal dolga leta v medijih, tudi sodeloval s piar agencijami in res na nek način se mi v tem pogledu smili, ker ocenjujem, da to niso tiskovke, ki naj bi preprečevale že neko narejeno škodo, ampak za tiskovke, ki to škodo samo še povečujejo. Tako, da to, ne vem, se boste verjetno sami pomenili med sabo na ministrstvu, ampak jaz sem si osebno izjavo ministrov 14. junija 2023 zavrtel nazaj petkrat, da sem dojel kaj je minister sploh dejal, ko je, citiram, rekel: »Zato, ker smo denar vložili v storitve, v dostopnost, v življenje pacientov in nikoli ni bilo rečeno s strani ministrstva, da bomo na ta račun drastično skrajšali čakalne dobe.« Petkrat se to replayam, se pravi, ni bila poanta tega interventnega zakona torej in vaših prizadevanj, da se bodo krajšale čakalne dobe, vsaj ne v drastičnem pogledu. 8. julija 2022 ste v luči predstavitve tega interventnega zakona, se pravi, poimenovali ste ga Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, dejali, to je minister dejal: »Z vsemi akterji smo iskali možnost, kako zdravstveni sistem približati ljudem. Ključno sporočilo je, da želimo močan javni zdravstveni sistem, v katerem bomo izboljšali dostopnost in skrajšali čakalne dobe.« Tukaj zdaj stavčne zveze, da bi drastično skrajšali, res da ni bilo, ampak poglejmo nadaljevanje. Tukaj sem jaz hotel ministra res reči, mi poslanci, glejte, pazimo na vsako izgovorjeno besedo, imamo težo v javnem prostoru, če jo postavim na 100 %, jaz mislim, da en minister Vlade ima 150 % to težo besed, se dejansko izvršuje kot zdravstveni minister, oblast in še na posebej delikatnem področju, kjer gre dejansko za življenja in na drugi strani tudi lahko smrti naših sodržavljanov. Se pravi, na eni strani imamo vprašanje smrti in življenj naših sodržavljanov, na drugi strani imamo težke milijone, se pravi, do tega trenutka jih niste skurili samo 111 milijonov v svojstvu skrajševanja čakalnih dob, ampak že ca 150 in gre za davkoplačevalski denar, ki so ga ti isti pacienti večinoma vplačevali v državni erar. Medklic na ta 8. julij, ko je gospod minister Bešič Loredan povedal, da nameravate skrajšati čakalne dobe, na isti dan sprejetja tega zakona na Vladi, je ta ista Vlada na seji imenovala gospoda Aleša Šabedra, ga zdaj pozdravljam, sem ga prej čisto ne spregledal oziroma pozabil omeniti, z zamikom na 14. julij, takrat 2022 ga imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Urada za nadzor kakovosti investicij v zdravstvu. Jaz zdaj gledam, da takrat na nek način, glede na to, da je gospod Šabeder že bil ne na vrstih funkcijah pomembnih v slovenskem zdravstvu, tudi je bil direktor UKC Ljubljana, jaz mislim, da takrat točno na ta presečni dan, 8. julij 2022 je bil na nek način konstituiran usoden dvojec z ministrom vred za slovensko zdravstvo, seveda v sodnem smislu, kar tudi dokazuje ta vajina skupno enoletna odisejada, da se prav nič ni zdravstvo premaknilo na bolje. To je sicer moja ocena, tudi ocena kolegov. Boste potem probali v svojem izvajanju verjetno kaj povedati, da temu ni tako, predvidevam. V skladu s tem interventnim zakonom naj bi vse sile po vaših besedah s strani ministrstva, tudi ministra Loredana Bešiča, usmerili v primarno zdravstvo. Potem je minister razlagal, da tam do približno sredine septembra 2022 želite najprej ugotoviti kakšno je pri čakalnih dobah dejansko stanje. Potem ste želeli v treh do šestih mesecih čakalne dobe skrajšati za 30% in potem citiram ministra: »V dveh letih naj bi se čakalne dobe tam, kjer so strašno nedopustne, skrajšale za 70 %.« Konec navedka. Potem je sledila tiskovna konferenca 10. julija, kjer je minister za STA spet razlagal, da na ministrstvu pričakujete, da se bodo na podlagi tega zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico in potem je slikovito navedel primer bolnikov in je dejal: »Če mora danes bolnik čakati pol leta in dlje na operacijo raka prostate ali raka na ledvici, ker ni urologov, bomo super uspešni, če to skrčimo na mesec dni, pa še ta en mesec je predolgo za bolnika.« s tem se strinjamo, ampak glede efikasnosti vizavi zakona pa seveda ni bilo nobenega učinka, vsaj ne za te bolnike.

Danes smo torej, spoštovani, 16. junija 2023. Minister Bešič Loredan se je spraševal sam sebe, če je ta zakon res zgodba o uspehu. Resnici na ljubo in tudi v skrb našim pacientom ga lahko verjetno vsi zdravo razumski, racionalni, ki si prizadevamo, da se bo naše stanje zdravstva izboljšalo, ga lahko označimo kot neke vrste katastrofa. Zdaj, ta karakterizacija tega zakona, ki je pač tudi naslavljala tako imenovani stresni test, če se malo figurativno izrazim, da stres ste seveda povzročili našim, žal slovenskim pacientom, ki so bili, jaz verjamem, v velikem stresu, bo še kakšen kolega kaj na to temo povedal, ko ima kakšnega svojca v tem trenutku v naših ustanovah, da so bili dejansko pod dodatnim stresom, ker so se jim preiskave in posegi odmikali v nove mesece, včasih celo v leta, kar je izredno žalostno ter zaskrbljujoče. Številke, spoštovani, ne lažejo, zdaj mi smo te vaše prve številke na osnovi zakona, ker vam je tudi z devetim odstavkom 15. člena nekako zapovedal, da nas seznanjate z analizami skrajševanja čakalnih dob v štirih obdobjih. Zdaj, prvo poročilo od obdobja od 1. septembra 2022 do 31. marca 2023 smo ga potem dobili na mize 18. aprila 2023, to je šlo za tako imenovano prvo poročilo o izvajanju ukrepa iz prvega odstavka 15. člena, kot je bilo rečeno, in za poučevalno obdobje oktobra 2022 do februar 2023 oziroma marec 2023. Odbor za zdravstvo je to vaše poročilo obravnaval na 16. nujni seji 11. maja 2023. Mi smo si seveda že takrat zelo detajlno pogledale in te vaše grafe, vaše navedbe in ugotovili, da na dan 1. september 2022 je bilo skupno število čakajočih za terapevtske diagnostične in postopke ter prve preglede 683.465, od tega 335.194 nad dopustno čakalno dobo. Na dan 31. marec 2023 pa je bilo skupno število čakajočih za terapevtske diagnostične in postopke ter prve preglede 715.441, od tega 381.937 čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Govorimo seveda za obdobje, ko ste že 111 milijonov injicirali dodatnih finančnih sredstev v namenu skrajševanja čakalnih dob in v tem obdobju so se dejansko te čakalne dobe povečale, kar je seveda ravno tisto, kar nas je najbolj šokiralo, skoraj 50 tisoč pacientov več je na dan 31. marec 2023 na obravnavo čakalo nad dopustno čakalno dobo glede na 1. september 2022. Ko smo si pogledali mesečna poročila, ki so jih tudi dokaj dobro povzeli nekateri relevantni častniki v Sloveniji, med njimi tudi Finance, smo lahko ugotovili sledeče in se v bistvu potrjuje to vaše lastno poročilo. Na dan 1. oktober 2022 je bilo pri stopnji nujnosti zelo hitro na prve preglede, na dopustno dolgo čakalo 73 % vseh čakajočih, na terapevtsko diagnostične postopke pa več kot 14 dni čakalo 53 % vseh čakajočih na tej stopnji nujnosti. Navedeni odstotki so se v obdobju ukrepa iz interventnega zakona očitno povišali, saj so podatki na dan 1. maj 2023 naslednji: pri stopnji nujnosti zelo hitro in na prve preglede na dopustno dolgo čakalo 81 % vseh čakajočih, na terapevtsko diagnostične postopke pa je več kot 14 dni 63 % vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Zdaj, ker sem prej govoril o davkoplačevalskem denarju, se pravi, zdaj že lahko govorimo o 150 milijonih evrov, lahko verjetno vsi ocenimo, tudi vi, če ste vsaj malo samokritični, da ta poraba davkoplačevalskega denarja v svojstvu ukrepa za skrajšanje čakalnih dob ni dosegla želenega učinka, zato smo mi seveda pripravili dva predloga sklepov in vam bom jih sedaj, tudi vi ste jih prebrali, ampak zaradi javnosti še enkrat prebral. Predloga sklepov sta sledeča: torej prvi sklep: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v 30-ih dneh pripravi novelo Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala dodatne usmerjene ukrepe za tista področja prospektivnega programa, kjer se čakalne dobe kljub 111 milijonov težkemu ukrepu niso skrajšal. In drugi sklep, malo daljši: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da nemudoma pristopi k realizaciji tretjega odstavka 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki se glasi: če izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe do 31. marca 2023 ne zagotovijo zadostnega obsega odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo, kar Vlada ugotovi s posebnim sklepom. Zavod v nadaljnjih 60 dneh od izdanega sklepa izvede javni poziv, s katerim v izvajanje zdravstvenih storitev za namen odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob za posamezno vrsto zdravstvene storitve, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo, dodatno vključi izvajalce zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe. Izvajalci zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe izvajajo zdravstvene storitve, za katere obstaja čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. V izvajanje zdravstvene storitve iz tega odstavka izvajalec zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe ne more vključiti zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Vrste zdravstvene dejavnosti, podrobnejši postopek in merila za vključitev izvajalcev iz tega odstavka določi minister, pristojen za zdravje. Postopek financiranja, poročanja in nadzor nad izvajanjem zdravstvenih storitev ter tehnične pogoje za vključitev v poročanju izvajanja zdravstvenih storitev pa določi zavod. Zdaj naj še enkrat podčrtam vse navedeno. Zdaj vaš interventni zakon je jasno nalagal, to je bila zakonska dikcija, da pripravite analizo odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob. Mi smo seveda pričakovali, da bo minister, gospod Bešič Loredan predstavil dejansko analizo z vsemi potrebnimi podatki in ugotovitvami, zdaj na katere je bilo res jasno, transparentno, kaj je recimo hipotetično tudi šlo prav pri tem vašem zakonu, predvsem pa kaj je šlo narobe, ker narobe je pa očitno šlo zelo dosti glede na drastičen poskok čakalnih vrst ter na kakšen način, spoštovani predstavniki ministrstva, boste ukrepali v prihodnje, da ko bomo imeli na mizi naslednja tri obdobja, da bomo dejansko vedeli, kje smo oziroma predvsem kje ste vi. Zdaj, jaz včasih, ko gledam ministra, ko gledam ministra, danes je sicer imel še eno priložnost, ne, ki ga sicer njegovi nekateri kolegi že sicer naganjajo iz funkcije, da bi pojasnil dodatno s številkami ta izkazani neuspeh, izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za državljane, pa bodo verjetno to kolegi elaborirali, tako da se mi res včasih zdi, da je cela ekipa nekako izgubljena v vesolju tega zdravstvenega ekosistema. Ampak glejte, spoštovani, zato ste tam, da rešujete te v nebo vpijoče zadeve.

In zdaj, da ne bom predolg v tem uvodnem delu, bi pa vseeno zaključil z mislijo dr. Erika Breclja, predsednika Strateškega sveta za zdravstvu. V včerajšnji Tarči je nekako v enem zamahu povzel, povzel tudi, kaj si vaši kolegi mislijo o vašem neuspešnem ministrovanju. Tako, tako je rekel, pa glede na to, da gre za vladni strateški svet, jaz dopuščam, da se boste v koaliciji zmenili, kdo zdaj koga predčasno kam naganja. Skratka, dr. Brecelj je takole dejal, navajam: »Podal je številne časovnice, vse so padle. Organizira tiskovne konference, na katerih megalomansko obljublja stvari s figo v žepu. Veliko je laži, veliko je laži, storjenega nič v enem letu. Jaz predlagam, da potegne zadnjo časovnico, upam, da mu bo ta uspela, in to je odhod iz Ministrstva za zdravje«. Se pravi, še enkrat, mi ne bomo tukaj zdaj posegali vaša koalicijska razmerja v vaše morebitne napenjanje mišic na tem področju, predvsem nas pa, kot rečeno, zanimajo, ti podatki so zaskrbljujoči. Kasneje v razpravi še bomo z določenimi še natančneje postregli vis a vis vaši odgovor, tako da predsednica, zaenkrat hvala lepa za posluh.