Lep pozdrav! Hvala za besedo, predsednica. Lep pozdrav poslanke, poslanci, vsi ostali! Danes nas je bolj malo - vidim, ja -, ampak gremo naprej.
Torej, če mi dovolite, bi v uvodu predstavil zakaj je lani sprejeti zakon s ciljem, da se po epidemiji Covida-19 zdravstveni sistem stabilizira, bil pravzaprav po naši oceni uspešen. In zakaj je potrebno sedaj 15. člen ciljano spremeniti, potem ko smo naredili natančno analizo. Torej, vsi se seveda spomnimo, da se je v času epidemije covida v dveh letih število nenujnih zdravstvenih storitev se je precej zmanjšalo, v povprečju nekje med 16 in 20 %. Takrat je bil cilj zakona, da zagotovimo stabilnost sistema, ki ga vrnemo na raven iz leta 2019, zato smo vse podatke bazirali na številu napotnic iz leta 2019, 2020 in 2021, čeprav vemo, da so podatki iz leta 2020 in 2021 precej popačeni. Hkrati smo seveda objektivno želeli pridobiti informacije o napotitvah iz primarne na sekundarno in tudi delno na terciarno raven ter želeli smo objektivno preveriti zmogljivosti našega celotnega zdravstvenega sistema. Potem ko smo seveda naredili natančno analizo, pridobili vse podatke okoli katerih je bila že široka razprava, tudi javna obravnava tudi na odboru, mi dovolite, da samo povem tri ključne točke. Torej, zdravstveno obravnavo je prejelo več kot 35 tisoč ljudi, nekatere zdravstvene storitve, se pravi čakalne dobe pri nekaterih zdravstvenih storitvah so se skrajšale, celo prepolovile. Se pa je dejansko pri večini storitev so se čakalne vrste povečale, vendar z bistveno nižjim trendom povečave, kot če tega zakona ne bi bilo. Številke so bile že predstavljene, ampak samo, da jih osvežim. Torej aprila 2021 približno ob tistem zadnjem hudem valu epidemije, potem je sicer še bil, vendar ni bil tako hud, čeprav moramo poudariti in se spomniti, da je zdravstveni sistem še januarja, februarja, delno marca 2022 deloval na zmanjšanih oziroma ob zmanjšanih kapacitetah. Torej, aprila 2021 je bilo število čakajočih približno 510 tisoč. Do začetka interventnega zakona se je zvečalo na 700 tisoč. Se pravi v 17 mesecih za približno 37 % oziroma na mesečni ravni za 2,2 %. Če uporabimo analizo, matematične izračune in nato kaj se je kasneje v sistemu dogajalo, bi ob enakem trendu naraščanja, kasneje smo dokazali primerjalno 2023, 2022, da je bil ta trend še bistveno večji, bi v bistvu imeli v sistemu več kot 823 tisoč čakajočih. Dejansko smo na ta račun vsaj za silo pokrpali tako imenovani postcovidni rep in priliv pacientov, ki storitev v času covida niso dobili.
Izpostavil bi seveda še dve, tri ključne stvari, ki smo jih z interventnim zakonom, potem ko smo seveda odprli v celoti sistem, smo ugotovili nekatere anomalije, ki jih je in jih bo seveda potrebno odpraviti. Prvo je, da smo konstantno imeli na nek način napačne podatke o številu čakajočih. Torej, ne gre za podatke o ljudeh, pač pa o podatkih za podatke o storitvah. Kasneje smo potem, ko smo vse popravljalne mehanizme v sistemu eNaročanja odpravili, ugotovili, da je ena od anomalij tako imenovane plavajoče napotnice, ki so bile izdane, ne pa tudi unovčene s strani pacientov, takšnih napotnic je trenutno v sistemu za skoraj 3 milijone, torej 3 milijone napotnic, ki nimajo termina, niso bile unovčene in tako naprej. Moram tukaj poudariti, da Ministrstvo za zdravje pristojnosti za nadzor sistemov izvajalcev, da bi lahko poiskali vzroke, zakaj se to dogaja, kaj se dogaja, nimamo. Vse te anomalije, kot smo prvič, ko smo to seveda ugotovili in tudi na Odboru za zdravstvo predstavili, se bodo sedaj odpravile, ko bo začel veljati Zakon o digitalizaciji, ki bo v celoti vpeljal digitalno transparentnost, zakonsko obveznost poročanja in bomo končno združili baze izvajalcev NIJZ in ZZZS. In osebno si želim in tako bo zakonska obveza, da tudi poenotimo pravzaprav sistem na tako imenovane zdravstvene storitve oziroma vrste zdravstvenih storitev. Danes vemo, da temu ni tako. Seveda moramo priznati, da v kolikor izločimo stabilizacijo sistema, je naša želja in iskreni namen, da bi čakalne dobe bistveno skrajšali, kar, ker smo izračune delali na letih 2019 in 2020, na prilivu napotnic, se je v letih 2022 in 2023, posebej razmerje napotnic 2023, 2022 je pokazalo, da je 1 milijon napotnic več bilo danih v sistem, skrajševanje čakalnih dob, kot smo ga pričakovali in tudi nanj matematično računali, ni možno. No, danes vse to vemo, te podatke imamo, se pravi, s predlagano spremembo 15. člena interventnega zakona ostaja naš cilj enak. Prvič, povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev, vendar sedaj ciljano tistih, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo, hkrati želimo seveda sredstva, ki niso več neomejena, smotrnejšo in učinkoviteje in ciljano porabiti tam, da bodo v bistvu pacienti, kjer so čakalne dobe najdaljše, prišli do storitve. Nenazadnje tudi delno s strani NIJZ, ZZZS in stroko bomo ovrednotili, katere pravzaprav storitve so najbolj pomembne in najbolj vplivajo na zdravje ljudi, tako v preprečevanje smrtnosti, zgodnje odkrivanje raka kot tudi izboljšanje kvalitete življenja.
Za kratko bi rekel povzetek, do tega trenutka je interventni zakon financiral vse storitve, ki jih je bilo možno v sistemu izvesti, sedaj smo videli, da je sistem izjemno, izjemno prilagodljiv in neomejeno odprto denarnico porabi za tisto, kar sistemu paše in ne za ljudi. To je bilo sedaj potrjeno z dokazi in je neizpodbitno, zato je naloga Vlade in seveda tudi koalicije, da to ustavi. S predlagano spremembo 15. člena interventnega zakona se dodatno financiranje omogoča tistim zdravstvenim storitvam, kjer so čakalne dobe najdaljše, in sproti jih bomo spremljali, po drugi strani, kjer je korist za pacienta največja, torej razmerje cost benefit, kot temu rečemo, vloženi denar v opravljeno storitve mora biti za družbo, za pacienta, za posameznika največja. S to spremembo v bistvu uvajamo fleksibilnost, da ne rečem variabilnost sistema, kjer bomo s trimesečnimi analizami in spremembami ciljano usmerjali denar tam, kjer je to najbolj potrebno. Seveda do uveljavitve digitalizacije in dokler bo polno implementirana, se bomo seveda mogli osredotočiti na podatke iz NIJZ, oni opravljajo e-naročanja in e čakalno vrsto, kot tudi iz ZZZS, ki plačuje vse storitve.
V zaključku želim poudariti, da smo vsekakor sistem stabilizirali na eni strani, na drugi strani smo seveda odkrili vse anomalije sistema. Te anomalije sistema bomo sedaj postopoma odpravljali z delno interventnimi, delno sistemskimi ukrepi. Tak sistemski ukrep je absolutno digitalizacija zdravstvenega sistema in predlog novega zakona ki je bil pred kratkim, je prestal prvo obravnavo in nadaljuje svojo pot v proceduri zakonodajnega postopka, na drugi strani in to je ključno, kar želim poudariti z vsemi analizami, potem, ko smo sistem odprli, želimo dejansko postaviti pacienta na prvo mesto, denar bo po fleksibilnem načinu sledil pacientom in storitve bodo narejene tam, kjer so najbolj potrebne, kjer ljudje najdlje časa čakajo in poskušali bomo seveda uloviti razmerje čakajoči, kot tudi tiste storitve, ki so za prebivalstvo in vsakega posameznika najbolj ključne, najbolj pomembne, če vemo, da bomo storitve usmerjali v storitve, ki zgodnje odkrivajo raka, vemo koliko lahko to koristi za ljudi in za sistem.
Toliko za uvod. V nadaljevanju seveda za vsa vprašanja z veseljem odgovorimo.
Hvala lepa, predsednica.