Najlepša hvala.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – FINANCIRANJE OSEBNE ASISTENCE.

Na sejo sva vabila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za finance - mi je žal, da se nam je opravičilo, pa mislim, da bi morali biti prisotni pri tej temi, ki je vezana prav na financiranje osebne asistence -, vabili smo Varuha človekovih pravic, gospoda Petra Svetino, Svet za invalide Republike Slovenije, Zagovornika načela enakosti, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Sindikat osebne asistence, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, Združenje za osebno asistenco Slovenije, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zvezo paraplegikov Slovenije, Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Društvo Vesele nogice, Zvezo Sožitje, Zvezo društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zavod za razvijanje in izvajanje podpornih storitev za samostojno življenje, Zavod za samostojno življenje, Zvezo Sonček, Zavod brez ovir, Zavod Sreča moja, Društvo Svelipa za pomoč invalidom, kronično bolnim in starostnikom, Društvo distrofikov Slovenije, Društvo študentov invalidov Slovenije, Zavod Osebna asistenca Pomurje, Iniciativo za osebno asistenco, Civilno iniciativo Osebna asistenca, Zavod Moč Asistenca, Združenje multiple skleroze Slovenije. Dodatno pa sva povabila še Združenje izvajalcev osebne asistence, Združenje gluhoslepih Slovenije, Dlan društvo, Društvo ASP, Društvo za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo, ter Zavod Drugačen svet. Od vabljenih so se nam opravičili Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zagovornik načela enakosti in kot že rečeno, Ministrstvo za finance.

S sklicem seje ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer najin dopis, torej mene kot predsednice Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter predsednika Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Zakon o osebni asistenci ter Pravilnik o osebni asistenci. Po sklicu seje pa ste prejeli še predlog sklepov, in sicer z dne 12. 6. 2023, ki so objavljeni na e-klopi.

Začenjam obravnavo te točke dnevnega reda.

Najprej mi dovolite, da uvodoma pojasnim razloge za sklic današnje seje in vas tudi prosim, vse tiste, ki boste v nadaljevanju razpravljali in ste vabljeni na današnjo sejo, ko boste predstavljali svoja stališča, da strnete svoje misli nekje od tri do pet minut, ker danes ne govorimo o širini in vsebini osebne asistence kot take, o tem smo se že pogovarjali na tej seji komisije in mislim, da je bila takrat seja izjemno uspešna in tudi res ste vsi lahko podali svoja stališča. Danes se osredotočamo izključno na financiranje osebne asistence in na urno postavko osebnih asistentov. Tako res prosim vse, da svoje misli nekako spravite v okvir tri do pet, največ do pet minut. Bom pa približno gledala, da se boste res, da ne bo šel kdo res predaleč, ker vas je veliko in res želim, da vsi poveste svoja stališča do omenjene tematike.

Najprej naj rečem, da je začetek izvajanja zakona v letu 2019 zagotovo predstavljal velik premik pri zagotavljanju neodvisnosti in vključevanju oseb z invalidnostjo v družbo. Spomnili se boste, takrat je bil to zelo pomemben dogodek, kajti pomenil je tudi izpolnitev obveznosti po mednarodni Konvenciji o pravicah invalidov.

Kar zadeva financiranje osebne asistence, Zakon o osebni asistenci določa, da se sredstva za financiranje storitev osebne asistence zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Cena urne storitve osebne asistence pa je določena s Pravilnikom o osebni asistenci, ki ga, kot veste, sprejme minister, pristojen za invalidsko varstvo. In veste, da smo vam tudi dali zraven Pravilnik o osebni asistenci, tako da si ga lahko tudi pogledate. V letu 2019 je bila cena urne storitve osebne asistence določena v višini 14,99 evra, na podlagi dejanskih izračunov stroškov izvajanja osebne asistence. Kaj to pomeni: to so stroški, ki so vezani na zaposlovanje osebnih asistentov, in pa stroški, ki so povezani z organizacijo in izvajanjem osebne asistence kot take. Moramo tudi vedeti, da leta 2019, ko je bila ta cena urne postavke določena, torej 14,99 evra, takrat je bilo to povezano oziroma se je izvajala osebna asistenca še v obliki socialno varstvenih programov. Obenem pa je bilo določeno, da izhodišče

pri izračunu cene ure storitve osebne asistence predstavlja višina 23. plačnega razreda. Govorimo torej o lestvici, ki velja za celoten javni sektor, to pa pomeni, da če bi višina minimalne plače presegla višino 23. plačnega razreda, bi morala izhodiščna višina torej te urne postavke biti določena v višini minimalne plače. Če pogledamo leto 2020, se je potem znižala cena urne storitve, in sicer na 13,85 evra. Tu moram biti poštena in povedati, zakaj se je to zgodilo. To se je zgodilo zaradi tega, ker je nastala različica pravilnika in zaradi nižanja stroškov osebne asistence se je potem znižala seveda tudi ura te storitve. V letu 2021 je cena ure storitve ostala nespremenjena, torej takšna, kot je bila določena v letu 2020. V letu 2021 pa je bila plača 23. plačnega razreda v javnem sektorju nižja od minimalne plače, zato se je cena ure uskladila z minimalno plačo in je takrat potem znašala 14,26 evra. V letu 2022 je bil potem sprejet nov Pravilnik o osebni asistenci in je ceno ure storitve osebne asistence določil v višini 14,23 evra in ni več predvideval uskladitev. Istočasno pa je določil tudi obvezno povišanje plač osebnih asistentov, in sicer na 25. plačni razred, kot velja v javnem sektorju. Leta 2022 se je višina 25. plačnega razreda zaradi dogovora med Vlado Republike Slovenije in Sindikati javnega sektorja povečala za 4,5 %, na kar izvajalci osebne asistence niso mogli vplivati - to je zelo pomembno, torej, izvajalci niso mogli vplivati in cena ure storitve je ostala nespremenjena, to je bistveno povedati. Potem pa se je s 1. marcem 2023 urna oziroma ura povečala, in sicer na 15 evrov, čeprav so že takrat izračuni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - verjetno bodo potem predstavnik ministrstva lahko to potrdil -, že sami ste ocenili, da že takrat bi morala cena biti vsaj 15,56 evra, ampak do te cene, do te višine nismo prišli. Dejstvo je, da vse to, kar sem do sedaj povedala, moramo razbrati iz tega, da cena ure osebne asistence ne sledi več stroškom dela, povezanih z izvajanjem osebne asistence, kot tudi ne s splošnim stroškom poslovanja. Na to smo opozarjali že pred časom na tisti res kvalitetni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Tam se je tudi na veliko odprla razprava prav glede regresa in urne postavke. Takrat je bilo že rečeno, da se bo zvišala, pa se potem ni. Mislim, da to ni bilo ravno, bom rekla, najprimerneje, glede na to, da na sami seji je bilo rečeno, da boste sledili temu povišanju, pa se to ni zgodilo. Ampak, če pogledamo, že hitra analiza primerljive socialnovarstvene storitve, torej pomoči na domu, pokaže, da je cena urne storitve osebne asistence neustrezna. Zakaj? Poglejmo, država za izvajanje osebne asistence trenutno nameni 15 evrov, cena storitve pomoči na domu, ki jo v različnih oblikah, to pa tudi veste, subvencionirajo tudi občine, pa je ponekod bistveno višja, recimo, v Ljubljani, mislim, da celo 22 evrov. Toliko mogoče v razmislek. / oglašanje v dvorani/ Slišim zdaj tukaj, da pravijo nekateri celo 24 evrov, tega zdaj ne morem potrditi, ampak 22 evrov. Zagotovo izvajalci osebne asistence, predvsem tisti, ki skrbijo za težje uporabnike, ki imajo določeno višje število odobrenih ur s trenutno določeno ceno ure storitve, že od lani poslujejo negativno. Tudi to so povedali, ko so bili na seji Komisije za človekove pravice, ko sem pač sklicala tisto prejšnjo sejo. Letos pa se njihov primanjkljaj vsak mesec še povečuje. Zato so bili tudi določeni protesti pred ministrstvom in kolikor se spomnim, so na to problematiko izvajalci osebne asistence opozarjali pristojno ministrstvo že lani, pa se nekako ni nič spremenilo.

Dejstvo je, da so izvajalci osebne asistence do 1. julija 2023 dolžni zaposlenim osebnim asistentom izplačati regres za letni dopust. Trenutno je pri 107 izvajalcih osebne asistence zaposlenih približno 8 tisoč osebnih asistentov. Večkrat je bilo izpostavljeno že v preteklosti, da vsi izvajalci osebne asistence nimajo zadostnih sredstev za takšno izplačilo, in tudi zaradi tega smo danes tukaj. Nimajo tudi nekih presežkov iz prejšnjih let, tako težko izplačajo regrese zaposlenim. Vidim, da je ta seja, sklic te seje najina skupna odločitev, da gre za tako pomembno stvar, ki bi lahko res poslabšala položaj mnogim, tako izvajalcem osebne asistence, tistim, ki so osebni asistenti, kot tistim, ki osebno asistenco potrebujejo. Ampak vidim, da je bila ta odločitev res prava, ker vidim, da so se stvari zdaj začele vsaj delno premikati. Tako sem ponosna na to in verjamem, da je tudi gospod Kastelic ponosen na to. In to bomo še večkrat naredili, če bo potrebno, ker mislim, da so to stvari, ki jih pač moramo povedati naglas in jih tudi urediti.

Na nevzdržnost trenutne situacije in tudi na neustreznost situacije je, kot že rečeno, opozorila tudi stavka osebnih asistentov, mislim, da je bila 25. maja pred ministrstvom. Naj tu opozorim, da ta stavka ni bila namenjena delodajalcem, ampak je bila namenjena ministrstvu. In že te okoliščine, da so delodajalci na nek način podprli stavko lastnih delavcev, je dovoljšen pokazatelj, da je situacija res kritična. Nenazadnje tudi mislim, da je stavko podprl tudi minister. Tako, kot vidimo, smo se znašli tukaj, ker vsi razumemo, da je to problem, ampak moramo ga pa rešiti. Tako sem jaz vesela, da danes to naslavljamo. Treba je pa še povedati, da se rok izplačila regresa bliža, in prav zaradi tega sva torej ocenila, da naj ministrstvo nastalo situacijo čim prej razreši in da naj ministrstvo prevzame torej strošek izplačila regresa, saj ima nenazadnje tudi zakonsko obveznost, da krije vse stroške, povezane z zaposlovanjem osebnih asistentov. V ta namen bi bilo treba v Pravilniku o osebni asistenti urediti predplačilo, to je neke vrste akontacija izvajalcem osebne asistence za plačilo regresa zaposlenim asistentom, pri čemer pa bi se navedeni znesek moral vštevati v plačilo za izvedene storitve. Konec posameznega leta bi se izvedlo poračun stroškov, vzporedno s tem pa bi se seveda morale nadaljevati tudi dejavnosti za prenovo sistema osebne asistence, ki mora biti za izvajalce - danes ste tudi tukaj - torej finančno vzdržen, osebnim asistentom pa mora v prvi vrsti omogočiti dostojno plačilo za njihovo delo.

Zato smo danes tukaj. In na koncu sva se zato tudi odločila, da predloživa dva sklepa. Bom prebrala ta dva sklepa, zato da bomo vsi v razpravi oziroma tisti, ki imate najprej uvodna stališča, potem pa še ostali, če bodo želeli razpravljati, da bomo vedeli, kakšna sta sklepa.

Prvi sklep je naslednji: Komisija Državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pozivata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v skladu z zavezo iz petega odstavka 26. člena Zakona o osebni asistenci dodatno krije tudi strošek izplačila regresa za letni dopust v višini minimalne plače osebnim asistentom iz 13. točke drugega odstavka 28. člena Pravilnika o osebni asistenci. Sredstva za kritje stroška izplačila regresa za letni dopust naj se vsem izvajalcem osebne asistence zagotovijo v obliki predplačila na letni ravni in za letošnje leto izplača najkasneje do 29. junija 2023, všteje naj se jih v skupni znesek plačila za izvedene storitve osebne asistence z možnostjo poračuna stroškov konec posameznega koledarskega leta. To je prvi sklep.

Drugi sklep pa je naslednji: Komisija Državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pozivata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nadaljuje z aktivnostmi za prenovo sistema osebne asistence, ki bo finančno vzdržen za izvajalce osebne asistence in bo zagotavljal dostojno plačilo za osebne asistente, tako da bo vrednost cene ure osebne asistence znašala najmanj toliko, kot znaša vrednost ure socialnovarstvene storitve pomoči na domu, trenutno najmanj v višini 18 evrov.

To sta torej dva sklepa, o katerih bomo glasovali posebej člani Komisije za peticije, potem pa še Državni svet oziroma ali bo prvi Državni svet, zdaj ne vem točno, kako je v scenariju, ampak bomo potem posebej glasovali.

Toliko za uvod.

Besedo dajem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z nami je državni sekretar, gospod Feketija. Izvolite, beseda je vaša.