Hvala lepa, predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Vlada seveda pozdravlja sprejem tega zakona zaradi tega, ker se zavedamo, da na kratki rok seveda rešujemo določene probleme, zlasti pomanjkanje kadrov. Tu seveda moramo ločiti že dva dela tega zakona. Eno so tako imenovani splošno izobraževalni predmeti, drugo so pa seveda bolj strokovni oziroma strokovno teoretični predmeti. Tu je večji poudarek na strokovno teoretičnih oziroma strokovnih predmetih, ker večinoma prihajajo v to kadri iz gospodarstva ali pa iz drugih negospodarskih dejavnosti izven šolstva. Večinoma so to tisti, ki končujejo pedagoške oziroma ne pedagoške programe na fakultetah in niso usposobljeni za pedagoški poklic. In seveda smo premislili, da pravzaprav v manj kot treh letih je težko pričakovati, da bi ta zaključil, če zaključi, seveda toliko bolje, ker navsezadnje prej lahko se vključi v nedoločen čas na področju vzgoje in izobraževanja. Namreč, problem je v tem, da že sam študij tega pedagoško andragoške izobrazbe za 60 kreditov je formalno gledano enoletni. Seveda v enem letu je težko tudi zaključiti, glede na to se ta kandidat vključi že 1. septembra, seveda potem mora šele prijaviti na to in opraviti vse izpite, vse obveznosti iz tega predmeta, tega študija pedagoško andragoškega izobraževanja. Poleg tega pa ga čaka seveda potem še strokovni izpit. Pri strokovnem izpitu je pa težava v tem, da mora opraviti določeno število ur neposrednega dela v šoli. In verjetno je, da bi v enem letu to tak kandidat težko dobil. Večinoma so to namreč, kot rečeno, neki specifični strokovno teoretični predmeti, kar pomeni, da tak kandidat večinoma niti ni polno zaposlen na neki šoli, ampak verjetno opravlja del pedagoškega dela na šoli, del pa verjetno še zmeraj v svoji matični inštituciji, od koder prihaja. In ravno zaradi tega seveda potem težko v enem letu dobi dovolj ur neposrednega dela za prijavo k samemu izpitu, na koncu strokovnemu izpitu. Seveda, to je potem ta del. Drugi del je seveda pa ravno vse novosti, ki se uvajajo v šolstvu gre ponavadi preko nekih eksperimentov, nekih preizkusov in se potem seveda pregleduje, ali so preizkusi uspešni. To je dobri v šolo ali ne. In po navadi je tako, da se po zaključku poskusa najprej pripravijo določeni temelji in zato se v bistvu približno za eno leto ali več prekine to delo, ki je teklo v nekih šolah kot preizkusnih šolah in se šele nato po enem letu ali celo več uvaja nazaj v šole. Zdaj, da ne bi naredili te luknje, tako imenovane luknje v tistih šolah, ker ta stvar že teče, smo rekli, da rajši podaljšamo poskus še za eno leto, med tem časom bomo pa že pripravili podlage, da lahko te šole in seveda še druge šole postopoma se vključujejo v nove dele tega programa oziroma tisto, kar je bilo ugotovljeno, da se je uspešno izkazalo v osnovnih šolah. Zaenkrat delamo to bolj za osnovne šole. Tako, da računamo, da bi s tema dvema spremembama tako na kratko povedano, vsaj začasno nekako uredili določene stvari, seveda so na nas tudi še druge zadeve, ki jih moramo premisliti in tudi bomo prihajali verjetno še z drugimi spremembami, tako ZOFI kot tudi Zakona o osnovni šoli in tudi drugih šolah.

Hvala lepa.