Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Dober dan vsem! Predlog spremembe oziroma predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije naslavlja enega večjih problemov slovenske Ustave, ki je po naši oceni predvsem v tem, da Državni zbor po tem, ko izvoli predsednika Vlade na predlog predsednika Vlade imenuje tudi ministre. Izvolitev predsednika Vlade s strani Državnega zbora je za parlamentarni model z uveljavljeno konstruktivno nezaupnico pravilo Državnega zbora je za parlamentarni model z uveljavljeno konstruktivno nezaupnico, pardon, je pravilo. Imenovanje ministrov v Državnem zboru pa pomeni precejšen odstop od ureditev v drugih primerljivih parlamentarnih sistemih in nam, kot smo seznanjeni, povzroča vrsto težav. Ta ustavna rešitev je bila natančno analizirana in kritično obravnavana v številnih razpravah in strokovnih člankih, že vse od uveljavitve Ustave. V preteklih letih je bilo več poskusov, da bi s spremembami Ustave takšno ureditev oblikovanja vlade, predvsem dvakratno glasovanje o vladi popravili, vendar ti predlogi do sedaj niso bili sprejeti.

V tej uvodni obrazložitvi bi samo še v skladu z vašim pozivom, da ne grem preveč v časovne širine, nanizal nekaj glavnih slabosti sedanje ustavne ureditve oblikovanja vlade, in sicer parlamentarne države, kot sem rekel, imenovanja ministrov v Državnem zboru ne poznajo oziroma je neobičajno za to. Predsednika vlade lahko zaradi dvojnega glasovanja o vladi podpre druga koalicija kot ministre, kar vnaša negotovost celo glede tega, kdo je koalicija in kdo opozicija. Postopek oblikovanja vlade je dolgotrajnejši in manj učinkovit. Lahko prihaja tudi do negotove situacije, ko imamo dva predsednika vlade, enega ki je še v funkciji in opravlja tako imenovane tekoče posle, ter drugega, ki je že izvoljen, vendar pa do imenovanja ministrov še ni jasno ali bo funkcijo sploh nastopil. Potem je tudi nejasna odgovornost ministrov znotraj vlade. Predsednik vlade lahko predlaga na primer razrešitev ministra, Državni zbor pa ministra obrani, tako mora premier naprej delati z ministrom, ki mu ne zaupa več, očitno ne zaupa več in je to lahko potem tudi težava za celotno vladno ekipo. In pa omogočeno je izigravanje konstruktivne nezaupnice tako, da se nasprotniki vlade poenotijo zgolj o izvolitvi novega, morda slamnatega predsednika vlade, do imenovanja ministrov pa za tem niti ne pride.

In kaj so glavni predlogi naših sprememb. Predlagamo, da se spremeni pristojnost za imenovanje in razrešitev ministrov tako, da ministre imenuje in razrešuje predsednik republike na predlog predsednika vlade. Ker bi imel državni zbor pristojnost za imenovanje predsednika vlade in ne več ministrov, bi bila v ustavi predvidena zgolj še interpelacija vlade, ne pa tudi posameznih ministrov. Tukaj smo tudi že večkrat razložili, da s tem ne krnimo nadzorstvene funkcije Državnega zbora, ampak nasprotno, jo tudi ojačamo, kajti predsednik vlade bi moral biti potem vedno tudi prisoten na teh interpelacijah vlade.

Osnutek ustavnega zakona, ki ga predlagamo, ohranja tako imenovane hearinge, zaslišanja, zahtevo, da se kandidat za ministra pred imenovanjem predstavi pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora ter odgovarja na vprašanja. Stvar odločitve na tej spoštovani Ustavni komisiji je, ali bi ta hearing ohranili ali ne. Mi smo poskušali prisluhniti glasu stroke, glasu tudi politike glede tega in smo slišali, da je tu bil precejšen strah glede možnosti ukinitve hearinga in smo rekli, da tu nismo zaprti, ampak menimo, da lahko na Ustavni komisiji predvsem z dobrim stališčem strokovne skupine najdemo optimalno rešitev.

In pa še predlog določanja sestave vlade in števila ter organizacije ministrov. To je za Slovenijo precej aktualno, bi se po našem predlogu izvzelo iz zakonskega urejanja ter bi se prepustilo vladi. Z zakonom bi se še naprej urejale pristojnosti Vlade ter delovna področja in pristojnosti ministrstev. Tako, da bi si lahko vsaka vladna ekipa nekako ukrojila ministrstva, število ministrstev, njihove pristojnosti po svojih, lahko rečemo, načrtih, prioritetah in političnem programu in pa programu dela. Tako, da menimo, da bi s tem lahko končno po 30. letih nekako dokončali proces osamosvojitve in nekako sprejeli en, z Nemčijo primerljiv, klasičen parlamentarni sistem imenovanja vlade in ministrov in prosim za sodelovanje, pomoč in podporo, da gremo v to smer, da nam skupaj to tudi uspe.

Hvala, podpredsednica.