Predsednica, hvala lepa, tokrat s te strani omizja kot očitno prvi razpravljavec.

Jaz bi se tudi želel zahvaliti vsem štirim, vsem štirim predhodnikom, ki so nam predstavili poročilo. Zdaj najprej bi se želel dotakniti tudi jaz sam nekih statističnih podatkov, ki izhajajo iz tega skupnega poročila za poročeno leto 2022. Zdaj najprej, spoštovani gospod Šketa, vi ste ga lepo, tako kot vedno, koncizno predstavili. Zddaj sklicevanje na postcovidno obdobje pri učinkovitosti dela tožilcev, nekako ga lahko vzamemo v zakup za prvo polovico leta 2022, potem pa so bolj ali manj vsi ukrepi nekako izvodeneli, se pravi, niso bili več potrebni. Tako da jaz upam, no, da leto obsorej, da več te mantre glede covidnega obdobja, govorim seveda za vašo državno tožilsko organizacijo, jaz vem, da tudi v preteklem letu do konca leta so zdravstveni delavci še kako delali, še do nedavnega v UKC Mariboru smo mogli tudi obiskovalci, ko smo šli k svojcem, nositi zaščitne maske, ampak v kontekstu vašega dela pa mislim, da za prvo polovico nekako razumljivo, da tudi navajate to, za drugo polovico leta pa morebiti malo manj. Zdaj, kot ste sami dejali, za malenkost je bil pripad ovadb v leto 2022 malenkost večji, 0,4 odstotne točke kot v letu 2021. Zdaj, ko ste govorili o clearance rateu, če ga zelo v pogovornem prevodu rečemo kot stopnjo čiščenja, da ste na državnih tožilcih rešili skupno 285 ovadb manj, to potem rezultira v 98,8 % stopnji obvladovanja pripada, se pravi, recimo, da to zmanjševanje učinkovitosti, kot rečeno, na polovico leta posledica epidemije, kot tisto, racionalni razlogi, ne, pa se velja strinjati z vami, kadar je rak rana, se pravi, tožilske organizacije in pa seveda tudi verjetno so bile kakšne bolniške in tako dalje. Zdaj, kot smo ugotavljali iz besed poročevalcev, največji pripad, skoraj tretjina vseh ovadb, ne, odpade na tožilstvo v Ljubljani, 31,6 je ta stopnja, sledi celjsko okrožno sodišče 13,5 in pa mariborsko okrožno državno tožilstvo z 12 %, ne. Ta tri tožilstva torej delajo glede celotnega pripada v državi več kot polovico, ne, vseh zadev, natančneje 57, 1 %. Zdaj nižja stopnja obvladovanja pripada pri ljubljanskem, celjskem in pa novomeškem tožilstvu, kazalniki, ne, kažejo, da se bodo ob predpostavki enakega kopičenja oziroma pripada zadev še dalje kopičile nerešene zadeve, to se pravi, bo nek dodaten premislek potrebno sprejeti, kaj storiti, da temu vendarle ne bi bilo tako v kontekstu kadrovskega primanjkljaja in, ne, vis a vis nedoseganja pričakovanih rezultatov, ne, se strinjamo, ne. Zdaj, če imate v na okrožnem državnem tožilstvu zgolj 75,8, predvsem na zasedenost v Celju 83,3 %, je to zaskrbljujoče in je tukaj vaša bojazen čisto na mestu. Zdaj, kot je spoštovana državna sekretarka dejala, sem si zapisal, 17 od 117 zadev je v teku, se pravi v kontekstu postopka imenovanj na ljubljanskem tožilstvu, 4 na celjskem, 2 na novomeškem ter 3 na kranjskem. Zdaj jaz vseeno ocenjujem, da zdaj, kot se je državna sekretarka izrazila, zdaj tudi s temi imenovanji, če se bodo v doglednem času zgodili, tožilstvo ne bo moglo zadihati s polnimi pljuči, ker še vseeno po vaši uredbi, ki ste jo izpostavili, ki ste jo izpostavili … Samo malo. Da je v tem trenutku, v tem trenutku je 213 tožilcev, po uredbi naj jih je bilo 268, da bi ta pljuča lahko polno zadihala, zdaj, se pravi, kljub tem dodatnim, dodatnim postopkom, se pravi, 26 je teh postopkov v teku za imenovanje, se pravi, ne, še bo zgolj eno pljučno krilo, če sem še jaz malo figurativen, zadihalo na 239, tožilci bo vseeno boljše delati, še vedno pa bo iz slabih 30, natančneje 29 manjkalo. Zdaj smo pa bolj pri vprašanju same vaše proaktivnosti, ne, s privabljanjem dobrega tožilskega kadra. Mene veseli, da sodelujete z vsemi tremi pravnimi fakultetami, tudi mogoče na kakšnem kariernem sejmu bi se veljalo predstaviti, kot to dela vojska pa policija, to mislim, da sem že v preteklih letih na to opozoril. Vendarle pa iz poročila, iz poročila izhaja, da pa vendarle imamo, če mi dovolite, da si sposodim termin iz gospodarskega miljéja, imamo nekaj tožilskega zelja, ne, vi sami ste jih navedli, se pravi, da je tožilstvo v Murski Soboti obvladovanje pripada v enem letu dvignilo s 95,8 % na 109,5 %, tožilstvo v na Krškem je 101,9 % na 107,2 % in pa v Slovenj Gradcu, Korošci tudi izgleda, so zelo ekspeditivni, so dvignili to procentažo na 145,8, ne, in s tem tudi posledično vztrajno zmanjšujejo nerešene zadeve. Zdaj, če zdaj, gospod Šketa, ti delujejo zdaj na etični pogon, kapo dol, da imamo tudi take tožilce, da jih na ta manko v plači to toliko ne prizadene, da lahko delajo, pa tudi verjetno tam ni takšnega kadrovskega manka, predvidevam, ne. Zdaj, jaz kot predstavnik ljudstva sočustvujem tukaj z vami. Glede na to, da tožilstvo spada v izvršilno vejo oblasti, vsaj po mnenjih, določenih judikatih Ustavnega sodišča, da ste dejali, da se s prvim julijem ne boste najslabše plačana v smislu strokovnosti tožilcev na Balkanu organizacija, to je seveda zaskrbljujoče, da nas, da nas po dohodkih tožilcev uvrščamo tja. Jaz upam, da vas aktualna oblast, tudi na vaši levi, tudi predstavnica z Ministrstva za pravosodje nekako ne bo spet peljala žejne čez vodo in da se bo to resnično ta plačilna reforma z morebitnim posameznim plačnim stebrom tudi za vas, da boste prišli do nekih dostojnih plač. Ker v začetku leta, smo videli, ste bili na nek način izigrani s tem happy endom, ki je bil plasiran s strani samega premierja, tako da tako se z vami ne dela, ne na tako lahkoten način, pa potem se pa za leto dni te obljube premaknejo, zdaj seveda, če se bo kaj zgodilo na tem področju. Zdaj, ko ste govorili, ko ste govorili o trajanjih postopka od prejema ovadbe do zavrženja, vidimo, da se je povečalo število rešenih zadev do 30 dni, vendar je še vedno preveliko število ovadb za zadeve iz okrajne pristojnosti zavrženih šele po 120 dneh, torej gre za 3,8 % vseh zadev okrajne pristojnosti. Pri več kot 50 % ovadb je do zavrženja prišlo v času nad 120 dni, ne, zdaj razlog spet kadrovska okrnjenost in pa neformalna preiskovalna dejanja policije pri deležu ovadb v okrožnih zadevah, v katerih je bilo v trajanju nad 120 dni, vložena zahteva za preiskavo 34,1 % in delež ovadb v okrajnih zadevah, v katerih so bili v trajanju nad 120 dni, opravljena posamezna preiskovalna dejanja 40,3 %, je to še vedno precejšnja, ne, procentaža, kar je seveda verjetno posledica dolžine trajanja predkazenskega postopka, v katerega so vključeni seveda tudi organi odkrivanja in je, ne, iskati potrebno rešitve v konsenzu z njimi.

Zdaj, kaj smo še pa opazili, ne? Tukaj Vlade, sicer prejšnje Vlade, se pravi tretje Vlade, Janeza Janše ni nekdo od deležnikov pohvalil, čeprav tam pri državnem tožilskem svetu je gospod Lučovnik prej malo uperil prst kritike, bojda selektivno neodločanje Vlade o podanih predlogih, to še bom malce kasneje elaboriral. Zdaj, kar se tiče znižanja deleža obtoženih, predlog vloženih na 30 dni po prejemu spisa, izkazuje hitrejše poslovanje, enako tudi pregled vloženih obtožnic po koncu preiskave, kjer se je delež v časovnem segmentu nad 30 dni med leti 2020 in 2021 zmanjšal za 19,3 %, z letom 2022 pa še za dodatnih 6,2 %, večinoma na račun zvišanja deleža, zvišanja deleža vloženih obtožnih aktov, vloženih znotraj roka 16 do 30 dni, znaša 11,1 %, ne. Slednje je moč pripisati tudi uveljavitve novele ZKP v letu 2021, ki je določila tridesetdnevni rok za vložitev obtožnice, v nasprotnem primeru pa seveda obvezno pisno obveščanje vodje državnega tožilstva oziroma na Vrhovno državno tožilstvo. Se pravi, tukaj bi veljalo, ne, ta zakonodajni podjem pohvaliti, da tudi prejšnja Vlada je za nekaj zaslužna tudi na področju te bolj tekočega delovanja državnotožilske organizacije. In zdaj, če se vrnem na tisto kritiko, ki jo je gospod Lučovnik pač zapisal v tem mnenju, ki smo ga prebrali, ne, zdaj, da pač je pri prejšnji Vladi bilo selektivno neodločanje Vlade Republike Slovenije po danih predlogih in da naj bi se bojda s tem zmanjševala pravna varnost v Republiki Sloveniji in tako dalje. Zdaj, jaz mislim, z vsem dolžnim spoštovanjem seveda do gospoda Lučovnika, da ta ocena nekako ni korektna, tudi na nek način ni resnična. Jaz ocenjujem, da ni bilo prav nobene blokade takrat pri imenovanju tožilcev, je pa res, ne, da Vlada Republike Slovenije, pa naj gre za vsakokratno vlado, pa je to desnosredinska, levosredinska, svobodna, kakorkoli, ne more biti na nek način samo neki poštar, ne, da tudi Državno tožilski svet si tukaj mora nastaviti ogledalo predvsem v kontekstu preverjanja izpolnjevanja pogojev, če želite, za imenovanje res strokovnega kadra, ki se ga potem imenuje. Zdaj gospod Šketa je tudi govoril vis a vis njihovega dela o kvalitativnosti sojenja, ne. Tukaj je res ta podatek, da na prvi stopnji je bilo, mislim, da je gospod Šketa je rekel, 44 % uspešnih izpodbijanj sodb, kar je seveda za pohvaliti. Glejte, kritika, ko je, je upravičena, pa tudi pohvala, ne, je na mestu, ne, tudi če prihaja iz opozicijskih ali pa zlasti, če prihaja iz opozicijskih vrst, ne, ker to vendarle dokazuje, da tožilci delujejo, delujejo strokovno, z argumenti, ki potem prevagajo v prid njihovih in njihovih odločitev. Je pa res, da jaz se pa čisto tako vprašam, ne, kot predstavnik ljudstva, ki gledam recimo prek medijskih poročanj, ko gre za politično izpostavljene osebe, ne vem, kot je recimo denimo ljubljanski župan Zoran Janković, ne, da pa je skoraj vedno tožilstvo praviloma nemočno, ne, nemočno, tako pri dokazovanju nezakonitosti domnevnih seveda, kot pri kasnejšem izpodbijanju sodb. Tukaj pa pogrešamo to mogoče malo, kako bi rekel, večjo vnemo, ne, ker vedno vidimo potem tisti nasmeh, pa skoraj dvomim, da pri množini zadev, ne, da pač tožilci nikakor ne uspejo potem na sodišču. Ampak potem je to že v domeni sodstva seveda, da smo si na jasnem, ne. Zdaj, kar se tiče same ekspeditivnosti tožilstva, kot smo prej rekli, imamo tožilske gazele, zdaj je bilo že nekaj ovadb vloženih v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanjami z zvezi z nezakonito gradnjo povezovalnega kanala C0, ne. Jaz tu srčno upam, da bomo imeli tudi, da bo vzniknila kakšna tožilska gazela, ki bo hitro sprocesirala postopke, pa ne glede na to, kako se bo potem dalje zadeva razvijala, ne, pa, da bo to potem obstalo v nekem predalu, pa da ne bo sploh nič iz tega. Veseli me, da je spoštovani gospod Šketa tudi sam obzerviral drastično povečanje sprevajalcev čez mejo, predvsem seveda čez našo južno mejo. Glejte, mi smo zdaj res pa postali država, kje, kjer je ta welcome politika res v nebo vpijoča. Zdaj dva dneva nazaj sta se naš premier, ne Golob, pa avstrijski kancler Nehammer pogovarjala na to temo. Zdaj naš premier, sicer pa to govorim zaradi tega, ker je prej gospod Šketa sam dejal, da pričakuje od deležnikov iz oblastne strukture neko, ne vem, širšo pomoč v tem kontekstu, da on ne vidi te problematike, po drugi strani pa Avstrijci, glejte, oni imajo jasne statistične podatke, da več kot, mislim, da več kot 100 tisoč je teh prosilcev za azil in tam njihov kancler brez problema pove, da gre za večinoma nezakonite migrante, ki so šli čez vrsto varnih držav, ampak Avstrija jih pač na tak lahkoten način ne bo sprejemala v svojo sredo. Tako da tukaj podiranje od ograje na južni meji in ta veliko politika seveda potem tudi vaše delo, spoštovani generalni državni tožilec, otežuje, ker kot ste dejali, sedijo tožilci potem na teh pripornih narokih, tako da tukaj mogoče tudi poleg naslavljanja plačnega manka tudi mogoče bolj intenzivno naslavljate na oblastnike, ne, ste v skupni izvršilni veji, da mogoče pa vendarle premislijo svoje početje v smislu azilne zakonodaje.

Naj še zaključim v tem delu. Bil sem tudi pozoren, da je gospod Šketa v tem delu tudi opazil drastičen porast trgovine z drogo. Glejte, to je, mislim, uničujejo droga seveda družine, družbo kot tako, zdaj govorimo že, da je nacionalna varnost v Sloveniji zaradi tega ogrožena. To so seveda zelo, zelo zaskrbljujoči trendi in pa jaz mislim, da vloga tožilcev v sistemu kazenskega pregona, da je tukaj skrajno, skrajno resna, da resno obravnavajo ta kazniva dejanja. Zdaj, jaz sem si sicer z eno drugo sejo Odbora za zdravstvo, ko smo obravnavali nacionalni program za preprečevanje drog v obdobju 2023-2030, en članek pri razpravi pribočil, se pravi Ne kupuj drog na Metelkovi. Glejte, to je v bistvu ne samo za tožilce, tudi za širšo strokovno javnost, ki nas spremlja, od policije, pomemben podatek, da samo v tem letu v tem leglu, ne, drog in, če želite, tudi kriminalitete sredi osrčja Ljubljane je bilo po statistiki 94 kaznivih dejanj s tega področja. In kot je gospod Šketa ugotavljal, da tukaj so te kriminalne združbe vedno bolj, ne, brezkompromisne, vedno bolj razčlovečene in bodo za dosego svojega cilja naredili marsikaj in pri tem tudi uničili kakšno življenje brez problema. V končni fazi smo ravno imeli tudi v zaskrbljujoči lanskoletni blamaži, ne, na Specializiranem državnem tožilstvu, ko so odtekali podatki do slovenske veje kavaškega klana, ne, tudi ti kriminalci so delovali na področju s prepovedanimi drogami. Se pravi, Slovenija seveda kot tranzitna država ni imuna na ta pojav, zato je tu mogoče skrben premislek, da bi se mogoče kaj iz kaznivih dejanj prelilo v prekrške, se pravi, da bi se tretiralo kot prekrškovne postopke, to res s tresočo roko to delate, če že mislite, ne. Tu po mojem bi bilo treba zakonodajo še zaostriti v Ljubljani, poleg organiziranih kriminalnih združb, ne. Pa če se zdaj vrnem na skok nazaj na te ilegalne migracije, tako, seveda to ni pisala Demokracija ali pa domovina, to Mladina poroča, ne, se pravi, je tukaj v tem segmentu, gre verjeti, da gre predvsem za nezakonite migrante, ki se vključujejo v trgovino z drogami, ker seveda drugega nič ne morejo delati, ne. Pa ne govorim zdaj iz tega vidika, ko smo govorili, koliko bo tu atomskih fizikov po zdravnikov, ampak dejansko gre za populacijo, ki pač nekih veščin ni očitno pridobila v teh deželah, iz katerih izhaja in se pač potem žal ukvarjajo s prekupčevanjem drog, kriminalne združbe pa to seveda s pridom izkorišča, tako da me veseli, da tožilci z zaskrbljenostjo to področje opazujejo. Uvodoma toliko.

Hvala.