Hvala za besedo.

Spoštovani podpredsednik, spoštovani generalni državni tožilec, spoštovani predsednik Državnotožilskega sveta, spoštovane poslanke, poslanci ter ostali vabljeni. Najprej bi se na tem mestu zahvalila res vsem državnim tožilkam in tožilcem za trdo delo, ki so ga opravili v letu 2022 in seveda za poglobljeno poročilo Vrhovnega državnega tožilstva. Ministrstvo ugotavlja, da je skupno poročilo o delu državnih tožilcev za leto 2022, pripravljeno v skladu z določili Zakona o državnem tožilstvu in pravilnika v obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva. Poročilo predstavlja pomemben akt, katerega bistvena vsebina je analiza vzrokov za morebitne odklone posameznih državnih tožilstev in ocena doseganja načrtovanih ciljev politike pregona. Skupno poročilo se zadnja leta vsebinsko in kvalitativno nadgrajuje, še posebej v analitičnem delu, kjer so grafi in ugotovitve prikazane po med seboj primerljivih tožilstvih, skladno z merili za uspešnost pregona državnih tožilstev. Na ta način se omogoča natančnejša primerjava rezultatov poslovanja državnih tožilstev in razlik med posameznimi med seboj primerljivimi državnimi tožilstvi, kar pripomore k obvladovanju tveganj. Ker pa so bila že večkrat izražena mnenja o preobsežnosti poročila, s čimer je ministrstvo seznanjeno, bo ta problematika vključena v prve normativne spremembe na področju državnega tožilstva. Na drugi strani pa je seveda treba poudariti, da je skupno poročilo za ministrstvo pomembno, saj ponuja izhodišča za nadaljnje delo ministrstva na področju pravosodne uprave, torej zagotavljanja materialnih in organizacijskih pogojev za delo tožilstev, kakor tudi v delu priprave zakonodajnih sprememb in normativnih pogojev za delo državnih tožilstev glede poslovanja, pardon, državnega tožilstva. Iz poročila izhaja, da je leto 2022 po treh letih prvič primerljivo z leti izpred epidemije COVID-19. Po dveh letih padca števila prejetih kazenskih ovadb se je trend obrnil navzgor in se je pripad minimalno povečal. Kot je bilo že povedano, dinamika pripada in reševanja zadev izkazuje, da je bila stopnja obvladovanja pripada 98,8 %, kar pomeni, da je, tožilstvo kot organizacija prvič po sedmih letih nekako ni obvladovala pripada. Kot je bilo že poudarjeno, je seveda to posledica kadrovske politike v prejšnjem mandatu. Kot pozitivno je izpostaviti, da obstaja delež obtoževanja ustaljen in na ravni prejšnjih let, da je uspeh obtoževanja z 89 % primerljiv z deležem iz leta 2021 in da se ohranja zmanjšani delež izrečenih pogojnih obsodb ter da se tožilstva ponovno več poslužujejo alternativnih oblik kazenskega pregona.

Poročilo seveda kot rdečo nit za slabše rezultate izpostavlja predvsem kadrovsko stisko državnih tožilstev. Ministrstvo si prizadeva za rešitev kadrovske problematike državnih tožilstev in daje državnemu tožilstvu podporo v postopkih za dodatno kadrovsko okrepitev. Aktualna Vlada je takoj po nastopu svojega mandata odplavila blokado imenovanja državnih tožilcev, tako je bilo že v letu 2022 imenovanih 27 državnih tožilcev, skupno število državnih tožilcev, ki je v zadnjih letih vztrajno padalo, se je tako od druge polovice leta 2022 prvič spet pričelo dvigovati. Ob koncu leta 2022 je bila kadrovska zasedba 79 %, v letu 2021 75 %, torej število državnih tožilcev se je dvignilo iz 203 konec leta 2021 na 213 državnih tožilcev konec leta 2022. Prav tako je Vlada prisluhnila predlaganemu predlogu Vrhovnega državnega tožilstva za povečanje skupnega kadrovskega načrta državnega tožilstva za leto 2023 in 2024, in sicer za 92 dodatnih zaposlitev, to je 32 mest državnih tožilcev v leto 2023, torej iz sedanjih 236 na 268 mest, kolikor je predvidenih z odredbo o številu mest državnih tožilcev, in za 60 mest državnotožilskega osebja 30 javnih uslužbencev v letu 2023 in 30 dodatnih javnih uslužbencev leto 2024. Vlada se je seznanila z zbirnim predlogom skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za leto 2023 in 2024, ki ga je pripravilo, ministrstvo in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru kot sestavni del proračuna. Torej zakon o izvrševanju proračunov za leto 2023 in 2024, je bil sprejet novembra 2022, Ministrstvo za finance pa je Vrhovnemu državnemu tožilstvu zagotovilo, da se bodo sredstva za povečanje kadrovskega načrta državnega tožilstva zagotavljala sukcesivno z upoštevanjem natančnejše ocene primanjkljaja sredstev s strani Vrhovnega državnega tožilstva glede na dinamiko zaposlovanja. Trenutno so v teku razpisni postopki za kar 48 različnih državnotožilskih mest, ki so v različnih fazah, tudi za tista državna tožilstva, ki so v poročilu posebej izpostavljena kot kadrovsko podhranjena, da pripada niso obvladovala torej zaradi slabe kadrovske fluktuacije oziroma se soočajo z največjo kadrovsko problematiko, to je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, v teku so razpisi za 17 mest, Okrožno državno tožilstvo v Celju za 4 mesta, okrožno, Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu za 2 mesti in Okrožno državno tožilstvo v Kranju za 3 mesta. Prav tako bo ministrstvo ob prvi spremembi Zakona o državnem tožilstvu vključilo oziroma obravnavalo vsebine, ki bodo naslavljale optimizacijo in racionalizacijo postopkov imenovanj in napredovanj državnih tožilcev ter postopkov za prenehanje državnotožilske funkcije ter tudi ostale v poročilu izpostavljene kadrovske vsebine. Glede statusa državnih tožilcev na Specializiranem državnem tožilstvu in glede posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva tako ministrstvo izraža pričakovanje, da bo s popolnitvijo državnotožilskih mest državnotožilska organizacija zadihala s polnimi pljuči in bo državno tožilstvo kot celota in posamezna državna tožilstva, kjer prihaja do negativnih trendov, lahko ponovno v popolnosti dosegala pozitivne rezultate poslovanja. Ministrstvo v okviru finančnih zmožnosti in prioritet rešuje tudi prostorsko problematiko in zagotavlja ustrezne razmere za delo državnih tožilcev. V letu 2022 so potekale aktivnosti na tem področju za specia…, Specializirano državno tožilstvo, za okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, na Ptuju, v Mariboru, Celju, Kopru, Slovenj Gradcu, Krškem in na Državnotožilskem svetu. Že vse od leta 2015 pa poteka obnova voznega parka in nabava novih vozil, upoštevajoč starost voznega parka, prevoženih, prevoženih kilometrov posameznih vozil, iztrošenosti vozil in organizacijskih zahtev. V letu 2022 smo tako preko skupnega javnega naročila, ki ga vodi Ministrstvo za javno upravo, navodili, nabavili vozila za okrožno državno tožilstvo v Kopru in Celju, Vrhovno državno tožilstvo, Specializirano državno tožilstvo in za posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva. Prav tako je v zadnjih letih potekala intenzivna posodobitev informacijske tehnologije na državnih tožilstvih. Ministrstvo je tako v letu 2022 za investicije na IT področju, kar zajema nakup tehnične opreme, skupno namenilo 220 tisoč 140,20 evrov, kar je enkrat več kot je bilo v letu 2021. Izobraževanje državnih tožilcev in državnotožilskega osebja je v letu 2022 potekalo predvsem v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju, vendar je v primerjavi s prejšnjima dvema letoma, ko so se uporabljale platforme, videokonference, seveda ponovno v obliki klasičnih izobraževanj. Sodelovanje z vrhovnim državnim tožilstvom je potekalo tudi v okviru Hiše za otroke, ki je svoja vrata odprla 27. maja 2023. Ministrstvo si želi, da bi morda Vrhovno državno tožilstvo lahko še bolj spodbujalo državne tožilce, da predlagajo zaslišanja v Hiši za otroke in da se tudi redno udeležujejo zaslišanj in pripravljalnih sestankov tam v tej hiši. V letu 2022 je ministrstvo in Vrhovno državno tožilstvo tesno sodelovalo tudi pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je Evropska komisija ustanovila za pomoč državam članicam za lažje okrevanje po epidemiji. Tako je vrhovno državno tožilstvo v načrt uspešno uvrstilo dva projekta, in sicer Virtualni pomočnik v vrednosti nekaj več kot milijon evrov in Zelena sejna soba v vrednosti nekaj več kot 300 tisoč evrov. Projekta sta trenutno v fazi oblikovanja in izdelave investicijske dokumentacije, kjer Vrhovno državno tožilstvo tvorno sodeluje z ministrstvom.

Glede sodelovanja na zakonodajnem področju so bile v letu 2022 izvedene številne aktivnosti. Naj zgolj izpostavim, da je Vlada RS na seji 23. junija 2022 spremenila Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin. S spremembo uredbe je bila odpravljena zahteva po pisnem usmerjanju policije s strani tožilstva v predkazenskem postopku, sprejeta v času prejšnje Vlade Republike Slovenije, ki je v bistvu zavirala tekoče delo tako enih kot drugih. Z zakonom za zmanjšanje neenakosti in škodljivosti posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države se je v 6. členu spremenil tudi 169. člen Zakona o državnem tožilstvu, in sicer tako, da je znova uveljavil prvotno besedilo tega člena in ukinil tako imenovani sopodpis. Glede urada ARO, AMO torej Asset Recovery Office in Asset Management Office, to je ravnanje s premoženjem, premoženjem, ki je v bistvu zaseženo. Ministrstvo spremlja to problematiko, vendar se moramo zavedati, da je v postopku sprejema predlog direktive o EU o povrnitvi in odvzemu sredstev, ki prinaša številne novosti in spremembe na tem področju. Zdaj besedilo direktive se tekom postopka sprejemanja, v katerem intenzivno sodeluje Ministrstvo za pravosodje, še spreminja, zato nabor nalog še ni dokončan, kljub temu pa pregled nalog, ki ga je pripravilo ministrstvo, poskuša v čim večji meri upoštevati tudi trenutno besedilo predloga direktive o povrnitvi in odvzemu sredstev. Ker so nekatere zelo pomembne rešitve v predlogu direktive še odprte, bi bilo pred oblikovanjem in sprejetjem njenega končnega besedila preuranjeno pristopiti k celoviti prenovi sistema, kar je s tem povezano seveda tudi oblikovanje centralizirane evidence in seveda umestitvi tega centralnega organa. Vrhovno državno tožilstvo je med drugim v poročilu navedlo, da bi bil delež zavrženj ovadb nižji, če bi se dekriminalizirala bagatelna kazniva dejanja, majhne tatvine, zatajitve. V zvezi s tem oziroma njihovo opredelitvijo za prekrške velja izpostaviti izrazito negativne izkušnje več tujih držav, tako iz kontinentalnega kot anglo-saksonskega pravnega okolja, tudi sosednje države, pri katerih je nedomišljena dekriminalizacija vodila do resnih kršitev javnega reda in povečanja tovrstnih kaznivih dejanj, s čimer je bila povzročena resna škoda kazensko pravnemu sistemu. Opredelitev nekaterih kaznivih dejanj za prekrške bi sicer razbremenila državna tožilstva in posledično tudi sodišča, vendar pa bi dodatno obremenila policijo, torej sama po sebi ne bi vodila k sistemski rešitvi problema, poleg tega pa še izpostavljam, da je vprašljivo, kje določiti mejo med prekrškom in kaznivim dejanjem tudi z vidika oškodovancev. Tatvina določene vrednosti glede na socialni položaj oškodovanca lahko za nekoga predstavlja bagatelo, za nekoga drugega pa mesečni dohodek.

Mogoče še omenim glede posledice dviga zagrožene kazni za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, na katero je bilo opozorjeno. Na ministrstvu proučujemo možnost, da bi v letošnji noveli Kazenskega zakonika kazni po tretjem, petem in šestem odstavku 308. člena KZ-1, ki so bile strožje določene zadaj z novelo KZ-1G na predlog Državnega sveta vrnili na raven pred novelo, ampak kot rečeno, o tem potekajo pogovori. Prav tako se na ministrstvu zavedamo problematike organiziranega kriminala, združb. Strinjamo se z oceno vrhovnega državnega, generalnega državnega tožilca, da se nam lahko zgodi v bližnji prihodnosti, da bo to nacionalna grožnja, če pogledamo države članice EU, tako da tukaj nas vse skupaj čaka res zahtevna naloga.

Prav tako bi namenila par besed plačnemu položaju tožilcev in seveda tudi sodnikov. Vlada se intenzivno trudi na tem področju. Potekajo intenzivni pogovori na Ministrstvu za javno upravo. Sama kot predstavnica Ministrstva za pravosodje, v imenu ministrice sem udeležena v teh pogovorih in menim, da bomo prišli do dogovora, ki bo motiviral mlade ljudi, da se bodo v večji meri odločali za poklic državnega tožilca in seveda tudi sodnika.

Glede ostalega se bom še mogoče opredelila, ko bodo poročila specializiranega tožilstva in posebnega oddelka. Ministrstvo ponovno pozdravlja, da je Državnotožilska organizacija v letu 2022 zaključila uspešno in stabilno in si bo tudi v prihodnje prizadevalo za dobro in uspešno sodelovanje z državnim tožilstvom.

Hvala za besedo.