Hvala, spoštovani predsednik Odbora za pravosodje. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani prisotni, predstavniki Ministrstva za pravosodje.

V svojem ekspozeju za skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2022, bi želel poudariti, da je poročevalno leto, ki se nanaša in imelo nekakšne specifike, ker bi ga lahko smatrali za post covidno obdobje, seveda podrobnejša in obširna analiza dela Državnega tožilstva je poleg doseganja vseh rezultatov tudi pokazala, da smo z dobrim in strokovnim delom v letu 2022 izpolnili zastavljene cilje in dosegli načrtovane rezultate. Potrebno pa je poudariti, da so dobri rezultati tudi poslovanja državnih tožilstev v leto posledica angažiranosti vodij pri skrajni optimizaciji poslovnih procesov, hkrati pa tudi skrbno premišljenih vodstvenih ukrepov ter povečanega angažmaja državnih tožilcev in državnotožilskega osebja.

Kot smo že v preteklosti večkrat tudi izpostavili in omenili, je bila potem potrebno tudi omeniti, da je bila prisotnost državnih tožilcev za 16,8 % nižja kot v predhodnem letu in predvidevam, da vsaj delno, če ne v večini, posledica prekomernih obremenitev državnih tožilcev v letu 2022 ter prejšnjih letih. Poleg tega pa še vedno kljub 6,1 povečanemu številu državnih tožilcev, nismo dosegli 100 % predvidene zasedbe, postopki za izbiro so v teku pred pristojnimi različnimi organi. Predvidevamo, da bomo dosegli zapolnjenost nekje v letu 2025 vseh manjkajočih, tako državnih tožilcev kot tudi javnih uslužbencev. Seveda pomanjkanje tožilcev, če se dotaknem, je še torej vedno aktualno, zaradi tega, pa je tudi alarmantna, izpostavljena tudi ugotovitev, da z veliko hitrostjo tudi upada zanimanje za zaposlitve na mesto strokovnih sodelavcev na državnih tožilstvih, zaradi tega smo tudi že sprožili postopke sodelovanja s pravnimi fakultetami, torej sodelujemo z vsemi tremi pravnimi fakultetami v Republiki Sloveniji, študenti tudi obiskujejo Državna tožilstva in Vrhovno državno tožilstvo, kjer jih v bistvu seznanjamo z delom, vendar to ni zadostno, saj tudi želimo, da se uredi tudi plačni sistem, plačni režim ne samo za strokovne sodelavce kot tudi državne tožilce, kjer potekajo pogajanja skupaj s sodniki.

Pred predstavitvijo glavnih rezultatov, pa bi še spomnil tudi vedno bolj pomembno vlogo državnih tožilcev v sistemu kazenskega prava in jo tudi na kratko statistično podkrepil. Državni tožilci so v letu 2022 obravnavali 22 tisoč 453 ovadb zoper polnoletne osumljence. To je podatek brez neznanih storilcev. Vse ovadbe državni tožilci obravnavajo skrajno resno in o njih tudi strokovno odločajo. Tako so v zadnjih petih letih med 2018 in 2022 let na različne načine povprečje dokončno rešili več kot 79 % vseh prejetih ovadb, kar pomeni, da te zadeve niso prišle do faze glavne obravnave na sodišču. Na obremenjenost sodišč vpliva tudi prizadevnost tožilcev za priznanje krivde, in če štejemo, da tudi te zadeve reši državni tožilec, in da je bila podana izjava o priznanju krivde na prvem naroku na glavno obravnavo, kar je najpogostejša praksa, lahko rečemo, da so državni tožilci v povprečju v zadnjih petih letih zaključili kar 91,34 % vseh prejetih ovadb, s tem so razbremenili sodišča, saj so morala sodišča glavne obravnave, torej več kot en narok, izvesti le za povprečno 8,8 % vseh zadev od tistih, ki jih je v delo prejelo državno tožilstvo. Tukaj se izkazuje ta levji delež, bi lahko izrazil, državnega tožilstva pri uravnavanju dotoka in pa tudi skrajševanja sodnih zaostankov na sodiščih. Seveda obremenjenost državnih tožilcev pa se še bolj jasno pokaže v kasnejših fazah, torej kjer je narejena primerjava med zasedenostjo med sodniki in državnimi tožilci, gotovo pa lahko rečemo, da je bilo to razmerje porušeno in sicer po poročanju državnih tožilstev je konec leta to znašalo v primerjavi s sodniki, 1 proti 1,21 v slabo državnim tožilcem. Takšno razmerje seveda glede na obremenitve in vlogo državnih tožilcev, ki zastopajo tudi od dežurne službe preiskovalnih sodnikov, razpravljajočih sodnikov in pa tudi pisanje pritožb pritožbenim sodnikom, kar velik diapazon pokrivanja različnih struktur kaže na veliko preobremenjenost.

Glede ostalih ovadb, razen zavrženj, kjer odločajo državni tožilci, katerega se bom dotaknil v kasnejših fazah, tudi usmerjajo policijo pri zbiranju dejstev in pa vse ostale faze, ki jih obravnavajo, tako da lahko tudi državni tožilec pokriva sočasno, bomo rekli, sočasno vsaj

dva sodnika ali preiskovalnega, razpravljajočega, pa še policijo katero usmerja, torej ena oseba na drugi strani pri drugih deležnikih pokriva kar najmanj tri, s pisanjem pritožb pa, bomo rekli kar štiri kategorije, to pa je kar velika obremenitev.

Če mi dovolite, bi statistično predstavil neke ključne dosežke v letu 2022 na kratko. In sicer, v letu poročanja je bil pripad na ravni cele države v primerjavi z letom poprej skoraj enak oziroma višji za 0,4 %. Prej sem govoril o neznanih storilcih. Tam se vedno giba podatek med 30 in 40 tisoč še zoper neznane storilce, tako da pridemo na letnem nivoju na državnih tožilstvih med 53 tisoč do 60 tisoč zadev, katere naj bi obravnavalo od 211 tožilcev, ker se ta številka vedno spreminja, pomeni velik pripad na posameznega državnega tožilca. Seveda, dinamika pripada reševanja zadev izkazuje, da so državna tožilstva rešila manj ovadb kot so jih prejela, prvič iz že znanih razlogov katere sem naštel, zaradi kadrovske podhranjenosti in je prvič, tudi odkar sem jaz generalni državni tožilec, clearing rate, torej obvladovanje pripada padla sicer za zelo malo, a ne, in dosegla 98,8 % obvladovanje pripada, vendar je pa posledica kadrovske problematike na državnih tožilstvih.

Državna tožilstva so bila v letu 2022 prav tako uspešna pri zagotavljanju enotnosti kazenskega pregona, kar je v bistvu eno od glavnih izhodišč politike pregona. Obtoženih je bilo 7 tisoč 511 polnoletnih storilcev, kar je sicer za 448 manj kot leta 2021, in sicer, to je podobno kot leta 2021, 2020, predstavlja približno eno tretjino vseh končnih odločitev državnih tožilstev, s čimer ostaja delež obtoževanja v državi stabilen.

Nadalje ugotavljam, da v zadnjih štirih letih delež odstopa od pregona v primerjavi z deležem obtoževanja primerljiv, kar kaže na predvidljivost in varnost pravnega sistema,. Tožilstvo so se v letu 2022 za 25 % odločila za odstop od kazenskega pregona, v treh četrtinah, torej v 75 % pa za obtožbo. Kot omenjeno v uvodu, je za odločanje državnih tožilcev o kazenskih ovadbah omenjen selektivni mehanizem za razbremenitev kazenskih sodišč. Tako je tožilstvo v letu 2022 na podlagi ustreznih procesnih in materialnih institutov izločilo 63 % kazenskih zadev, v letu 2021, 62. Odstotek izločitev kaže na stabilno uporabo obeh oblik alternativ kazenskemu pregonu. Statistika v zvezi s pogajanji in sklepanjem sporazumov o priznanju krivde kaže, da gre v tožilski praksi seveda za dobro uveljavljen institut, kljub temu pa je za leto 2022 s 308. pogajanji izkazan 10 % upad števila pogajanj v primerjavi z letom 2021, ko je bilo izvedenih skupno 339 zadev, je 95 % uspešnost samih pogajanj s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde povsem primerljiva z letom 2021, in ostaja najvišja v zadnjih letih poročanja. Seveda pri sklepanju sporazumov priznanju krivde smo pa odvisni od druge strani, torej obdolžencev in zagovornikov v kolikor pristanejo na sklepanje omenjenih sporazumov.

Ob tem je potrebno tudi izpostaviti nadpovprečne statistične podatke Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je ob siceršnji ustalitvi števila izvedenih pogajanj in sklenjenih sporazumov na povprečno ravnanje vseh tožilstev iz katerih izhaja razvidno, da so se tožilci v Ljubljani in ob okrnjeni kadrovski zasedenosti v letu udeležili kar tisoč 766 pred obravnavanih narokov, medtem ko je povprečje brez upoštevanja ODT Ljubljana, 229. Državna tožilstva so seveda sprejela, prejela s strani sodišč 6 tisoč 674 sodnih odločb, kar je za 1 % več kot leta 2021. Sodišča so v letu 2022 izrekla obsodilne sodbe proti 5 tisoč 924 polnoletnim storilcem, to pomeni 89 % uspešnost obtoževanja, kar predstavlja primerljiv delež in v primerjavi s prejšnjimi leti ostaja nekje v razponu med 86 in 90 %, zelo visoko uspešno obtoževanje. Pri tem bi tudi dodal, da so si tožilci v zadevah, ko na sodišču niso uspeli, prizadevajo uveljaviti svoje stališče seveda s pritožbo. Tukaj bi poudaril, da smo tudi v pritožbenih postopkih beležili znaten porast uspešnih pritožb zaradi kazni, torej kazenskih sankcij, in sicer kar 50,4 % pritožb zaradi kazni je bilo uspešnih, v letu 2021, 44 %, na področju državnotožilskih pritožb iz drugih razlogov je zaznati rahlo zmanjšanje, vendar še je kljub temu je bilo ugodeno 44 % tovrstnih pritožb, pri tem pa je potrebno tudi opozoriti, da so lahko podatki zavajajoči, saj se pritožba lahko iz predhodnih večih let vlečejo v obdobje odločanja v letu 2022, vendar ta drugi pritožbeni razlogi, torej iz drugih pritožbenih razlogov ne zaradi sankcij, povzroča tudi, lahko bi rekel, določene zastoje, ker se dol…, torej sodbe sodišč prve stopnje razveljavljajo ali v pretežni meri vračajo v ponovna sojenja in to pomeni tudi, bom rekel, tudi nevarnost za zastaranje večjega števila zadev in tudi, bomo rekli, opozorilo za kvalitativnost sojenja prvostopenjskih sodišč, če smo, bomo rekli, lahko tožilci uspeli iz drugih razlogov izpodbiti sodbe prvostopenjske v 44 %, pomeni tudi razlog za razmislek sodišč o kvalitativnosti sojenja na prvi stopnji.

Glede strukture sankcij, ki so bile izrečene obsojenim, opažam da le ta rahlo odstopa od strukture kazenskih sankcij, ki smo jo beležili v letu 2021. Državni tožilci sledijo napotilom politike pregona, ki jo sprejemam jaz kot generalni tožilec, seveda po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta. Sodišča so leta 2022 izrekla tisoč 347 kazni zapora, kar predstavlja skoraj 23 % delež oziroma bomo rekli, malo manj kot ena četrtina obsojenih je obsojenih na zaporne kazni. To je zgleden, tudi v evropskem merilu primerna kaznovalna politika, bomo rekli, kar na primerljivem visokem nivoju. Z

Za leto 2022 ni evidentiranih pravnomočnih sodnih odločb o odvzemu premoženja po 77.a členu Kazenskega zakonika, medtem ko je bila izdana ena pravnomočna sodna odločba o odvzemu premoženja po 77.b členu Kazenskega zakonika, ampak ti mehanizmi niso mehanizmi, ki se nanašajo na Zakon o odvzem premoženja nezakonitega izvora, to bodo kaj povedali več kolegi oziroma vodja Specializiranega državnega tožilstva v katerega pristojnost tudi pa spada to področje. Za delo državnih tožilstev in tožilcev, je seveda tudi pomembna vzpostavitev učinkovitih mehanizmov. Ena izmed teh je še v okviru začetkov pogajanj, ker v zadnjih 20. letih pač ni bilo storjeno oziroma vsaj ne z resolucijami o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete tudi, določeni predlogi, da se vzpostavijo torej uradi za odvzem in pa seveda tudi za hrambo, torej mi pravimo dva urada, ki bosta verjetno v enem, to sta ARO, Asset Recovery Office, pa za zavarovanje in upravljanje odvzetega premoženja. Je vzpostavljena na Vrhovnem državnem tožilstvu kontaktna točka za ARO, ki bo seveda pokrivala, ki pokriva vse te zadeve, seveda naša želja pa je, da se ustanovi javna agencija, ki bo združila ta dva organa v eno s predstavniki vseh organizacij in deležnikov državnih organov pri poslovanju z zaseženimi predmeti, hrambo in tudi prodajo.

Struktura kaznivih dejanj se je v letu 2022 nekoliko tudi spremenila, tako da v obdobju poročanja prevladujejo kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika, pa tudi torej, gospodarske, sledijo jim tudi kazniva dejanja poslovne goljufije, kazniva dejanja davčne zatajitve. Torej, državna tožilstva so v letu poročanja zoper polnoletne osebe prejela ovadbe za 299 kaznivih dejanj, kar v primerjavi z letom prej pomeni povečanje tovrstnih zadev za 8 %. Torej je v porastu ta problematika. Državni tožilci so zoper fizične osebe vložile obtožne akte za 69 kaznivih dejanj, sodišče na podlagi obtožnih aktov pa se je izreklo obsodilno sodbo za 48 kaznivih dejanj, kar je kar 55 % več kot v letu 2021, oprostilno pa za 27 kaznivih dejanj, torej za 13 kaznivih dejanj več kot v letu 2021.

Glede korupcijskih kaznivih dejanj so državna tožilstva v let 2022 prejela kazenske ovadbe za več kot polovico manjše število kaznivih dejanj kot leta 2021, tako zoper kot fizične kot tudi zoper pravne osebe, torej število zaznanih tovrstnih kazanj je bilo nekoliko višje kot leta 2020, ko je bil upad zelo izrazit, vendar nižji kot v letih pred epidemijo. Ne vemo čemu je to pripisati, verjetno detekciji in pa posredovanje ovadb na Državna tožilstva oziroma državne tožilce.

V letu poročanja smo seveda nadaljevali preverjanje upoštevanja časovnih standardov iz politike pregona, torej ne le 90 roka od zadnje bremenitve, tukaj moramo poudariti, da ima Vrhovno državno izdelano torej mehanizme v okviru informacijskih baz, ki opozarjajo na prekoračitve rokov in pa tudi v skladu z zakonom in pravilniki in merili, državni tožilci tudi posredujejo vodjem zaprosila za podaljšanje rokov reševanja, vendar so ti roki ekstremno, ekstremno kratki v primerjavi z ostalimi deležniki, ki odločajo v verigi pravičnosti, od policije pa do sodišč. Tudi, če dodamo, da smo v cilju večje učinkovitosti, tudi pravočasnega in pravočasnega reševanja imeli skrb tudi za enakomerno obremenjenost državnih tožilstev, tako da smo v letu 2022 ne samo spremljali delovanje in pa tudi, temveč smo tudi skrbeli za enakomerno porazdelitev večjega števila spisov na druga manj obremenjena državna tožilstva po Sloveniji. Torej, če se dotaknemo pa analitičnega dela, katerega si želim, da bi bil v prihodnosti tisti pomemben. Predlagali smo tudi ministrstvu predlog sprememb pravilnika o izdelavi skupnega letnega poročila. V svojem zapisu, ko je bilo posredovano tudi skupno poročilo, smo v dopisu tudi dodali, da se spremeni. Naša želja je, da ne bi bilo tako obširno kot vsaka leta, temveč da bi zajemalo samo analitičen del, ki je pomemben za vse nas, tako je tudi v primerljivih evropskih državah, posameznih državah tudi do tega poročanja vsako leto ne prihaja, razen na zahtevo parlamenta oziroma Državnega zbora.

Iz analitičnega dela, kot vidite, v zadnjem poglavju, bi poudaril, da smo v analitični del poročila v posamezna poglavja vključili tudi primerjave po skupinah primerljivih državnih tožilstev, kot jih opredeljujejo merila, tako da tudi, kot vidite, določena tožilstva ni moč primerjati, so večja tožilstva, so manjša tožilstva, je specializirano in pa tudi še manjša tožilstva, ki imajo drugačno obremenjenost in drugačno tudi področje obravnavanja kaznivih dejanj. Zbrani podatki v tabelarični obliki, kot vidite, nam pa tudi omogoča predstavitev informacij z grafi in infografiko, ki je tudi zanimiva in seveda tudi za širšo javnost, splošno skupno letno poročilo je tudi na spletnih straneh, objavljeno na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva, tako da si lahko tudi državljani ogledajo, ne samo to skupno letno poročilo, temveč tudi spremljamo posamezne kazalnike na naših spletnih straneh pod rubriko, Statistika mesečno, kjer vidite tudi posamezna delovanja. Ta transparentnost in odprtost jaz mislim, da je zelo zaželena in pa toliko statističnih podatkov, ki jih obdelujemo na mesečnem nivoju, zbirajo orodij, tudi ena izmed redkih v Evropski uniji, če ne kar edina, je pa vse z namenom zagotavljanja javnosti in transparentnosti delovanja Državnega tožilstva.

Kar se tiče vrednotenja dela, ki smo ga opravili, seveda smo ga opravili s spremljanjem gibanja števila zadev, prejetih, rešenih in nerešenih in trajanja postopkov. Iz tega je razvidno, da je bil pripad na ravni države v primerjavi z letom 2020, torej za dve leti nazaj nižji za 11 %, v letu 2022 pa, kot sem že prej povedal, minimalno povečan za 0,4 %, prav tako pa, kot sem že prej povedal, pa se za malo manj, torej malo več kot 2,2% povečal pripad nerešenih ovadb.

Iz grafov, ki so v nadaljevanju, je tudi vidno, da pripad, minimalno povečanje pripada v letu 2022, beležimo le na šestih tožilstvih, medtem ko na ostalih beležimo pripad, zmanjšanje. Prav tako je bilo prejšnji dve leti končno vzpostavljeno normalno poslovanje sodišč glede postcovidnega režima, mislim covidnega režima, posledično zaradi tega se je tudi dvignilo število narokov za glavne obravnave, ki jih je bilo na leto 2022 na ravni cele države za 10 % več kot v prehodnem letu poprej, ostalih narokov pa za 2,2 % manj.

Glede trajanja postopkov, kar velja poudariti, velja za celotno tožilstvo, da se čas izvrševanja v letu 2022 gledano v celoti, niso bistveno spremenili, povprečen čas trajanja postopkov se glede na leto 2021, ponekod pa skrajša, ponekod podaljša. Primerjava z letom 2021 pa kaže, da je bil čas trajanja postopkov od prejema ovadb do vložitve zahteve za preiskavo oziroma posamezna preiskovalna dejanja ostal primerljiv s prejšnjimi leti, tudi pri deležu ovadb, ki se nanašajo v trajanju nad 120 dni, kjer so v posameznih primerih se pa je ta delež nekoliko povečal. Seveda število obtožnih aktov je po treh letih ponovno upadlo in to za 5,6, 5,66 %. To je pač moč pripisati dinamiki dokazljivosti oziroma utemeljenosti vlaganja obtožb oziroma ne. Seveda so pa vsa okrožna državna tožilstva v skladu s kazalnikom meril, ki priporoča 80 % stopnjo obsodilnosti, dosegla 89 % obsodilnost za polnoletne osebe, kar sem že prej podal. Je zelo pohvalen rezultat. V letu 2022 pa je bilo s strani tudi izdanih na strani sodišč za 0,5 % več sodnih odločb v primerjavi z 2021 tudi te kazalnike, ki se nanašajo na sodišče v delu. Tudi mi zbiramo za to, da nam je v pomoč pri obremenitvah. Seveda, struktura kazenskih sankcij se je na nivoju celotne države rahlo spremenila, pri čemer se je za 0,7 % povečal delež pogojnih obsodb, za 0,8 pa se poveča tudi delež kazni zapora. Nekoliko pa je opazil za 1,5 % delež denarne kazni. Če primerjamo deleže posameznih kazni opažamo, da se je stanje v leto 2022 najbolj približalo stanju iz leta 2018. Seveda bi izpostavil, da se je, kar se tiče delovanja državnega tožilstva, se bo seveda državno tožilstvo na podlagi pripada ovadb in pa obravnavane problematike v Republiki Sloveniji v prihodnosti ukvarjalo predvsem s področjem gospodarskega korupcijskega, kjer je moč zaznati manj kot detekcije korupcijskih kaznivih dejanj, pa tudi organiziranega kriminala s sovražnim govorom, kibernetskim kriminalom in pa kaznivimi dejanji zoper ranljive skupine ljudi, predvsem tistih, katerih so žrtve otroci in mladoletniki, seveda v luči socialnih omrežij in drugih vidikov digitalizacije ter tudi s pregonom drugih kaznivih dejanj. Poudaril bi, da v močnem porastu so tudi kazniva dejanja nezakonito sprovajanje čez državno mejo 308. člen. Ta je bil drastično povečan. Predstavlja veliko obremenitev za državnih tožilcev, za državne tožilce, sploh na naši južni meji, tudi je bilo poudarjeno na enem izmed zadnjih sestankov. Verjetno bomo tudi temu posebno pozornost in predlogom namenili, posebno zahteve ker se je število sprovajalcev drastično povečalo v primerjavi z zadnjimi leti. To pomeni veliko število pripornih narokov, vsakodnevno, veliko število tudi obremenitev državnih tožilcev, ki vsakodnevno sedijo na pripornih narokah zaradi teh sprovajalcev in seveda tudi se dotakniti določene politike, ki se nanaša na zahtevo za azil, mogoče tudi in pa vse ostale, pa kaj se s temi ljudmi dogaja v Republiki Sloveniji, ali so tudi izvrševalci večjih kaznivih dejanj, da ali ne. Kar se dotika tudi na tožilstvu sodelovanja z drugimi organi, lahko rečemo tako, da smo na mednarodnem področju sodelovali z v skupnih preiskovalnih skupinah z obilico drugih držav članic Evropske unije, pa tudi tretjih držav v različnih. Posebej bi izpostavil organizirano kriminaliteto s področja prepovedanih drog, kjer je drastičen porast in lahko tudi v prihodnosti pomeni, nekdo me je prijel za besedo in tudi vztrajam pri tem, za nacionalno varnost, glede na dejstvo, da so omenjene združbe vedno bolj organizirane. V določenih državah Evropske unije je ta problematika že prerasla pomen običajnega obvladovanja oziroma kar bomo rekli neobvladovanja teh združb. Pa tukaj ne bom poudaril samo, da so tako tožilci kot sodniki tudi izpostavljeni, tudi varovani, ampak gre se predvsem tudi za varnost in zdravje državljanov Republike Slovenije. Tako da tudi tukaj treba kakšno analizo opraviti v okviru zakonodajalcev oziroma tudi kako slediti in obvladovati te združbe, ki so vedno bolj, bomo rekli, predrzne in pa razpolagajo z večjimi količinami tudi denarja in tudi vedno bolj organizirane. Zaradi tega se tudi povezujemo z vsemi državami članicami EU pri skupnih operacijah.

Lahko rečem na koncu, da sem kot generalni državni tožilec hvaležen in ponosen, da smo kljub tako velikemu kadrovski stiski in manko določen del obvladovali kazenskih zadev, v celoti pa najhujše oblike kaznivih dejanj obvladovali. To so tako imenovane priporne zadeve in pa težke gospodarske in korupcijske zadeve, s katerimi smo izpolnili tiste naše zahteve in tudi moje. Seveda je pa moja zaveza in želja, da ves čas stremimo k boljšemu delu in tudi sprejemamo strokovne kritike. Ne sprejemamo pavšalnih kritik. Smo pa vedno zavezani k notranjim samoreflekcijskim mehanizmom, da tudi preverjamo strokovnost delovanja državnih tožilcev, seveda brez zavezanosti zaposlenih v tožilstvu in pa, kot rečem večkrat, tudi že delovanja na etični pogon, kar pa vidimo, da v zadnjem, da ne bo dovolj, da je treba tudi urediti plačno problematiko državnih tožilcev in ostalih. Torej, kar se tiče tožilcev, pa tudi, lahko rečem, sodnikov, da dobijo primerno plačilo. Mislim, da bomo od 1. julija tožilci in sodniki najmanj plačana struktura na Balkanu, ker nas vsi kolegi, razen posameznih, mislim, da ene republike že v plačnem sistemu prehitevajo. Tudi tukaj se je treba vprašati glede na naš bruto družbeni proizvod kam meji, da ne govorimo sploh o ostalih državah članicah EU, kjer smo na, bom rekel, kar zadnjem mestu.

Torej, sem hvaležen, da vsem državnim tožilcem, ki so izkoristili svoje, bom rekel, zagnanost in delo in pripadnost državni tožilski organizaciji, da se lahko tudi s temi rezultati pohvalimo. Vedno so pa odprte stvari in pa izzivi, ki jih bomo v bodoče reševali še boljše in tudi sprejemamo strokovno kritiko. Hvala lepa.