Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča. spoštovani poslanke, poslanci in poslanke.

V drugi polovici lanskega leta smo se v Sloveniji, podobno kot drugod po Evropi, soočali z motnjami pri dobavah energentov in posledično izrazitim porastom cen zlasti električne energije in zemeljskega plina. Pri tem ni šlo za običajna sezonska nihanja v času pred in med ogrevalno sezono, ampak za resne pretrese na svetovnih energetskih trgih. V teh zaostrenih razmerah je Vlada Državni zbor posredovala predlog zakona, s sprejemom katerega je bil uveljavljen začasni ukrep znižanja stopnje davka na dodano vrednost za dobave, kot je bilo že pojasnjeno uvodoma, električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo. Stopnja DDV za te energente se je znižala iz 22,5 % na 9, 22 na 9,5 %. Cilj navedenega začasnega ukrepa je bil z začasnim znižanjem stopnje DDV zagotoviti, da bodo potrošniki, predvsem najranljivejše skupine z najnižjimi prihodki v času največje porabe energentov, torej med ogrevalno sezono, dodatno razbremenjeni posledic podražitve energentov. Ta ukrep je veljal od 1. septembra 202 do vključno 31. maja 2023, kar je bilo danes tudi že poudarjeno, ob tem pa je bilo sprejetih tudi vrsta drugih ukrepov, ki so naslavljali problematiko visokih cen energentov. Z vidika učinkovanja nižje stopnje DDV na drobnoprodajne cene energentov je bil zagotovo najpomembnejši ukrep hkratna regulacija cen energentov za končne potrošnike. S to regulacijo je bilo zagotovljeno, da so se nižje stopnje DDV v celoti odrazile v nižjih drobnoprodajnih cenah za končne potrošnike, ki jim je bil ukrep nižje DDV tudi namenjen ob upoštevanju veljavnosti ukrepa. Torej nižja stopnja DDV danes, ko razpravljamo o noveliranju v lanskem letu sprejetega zakona, ne velja več. Zakon kot tak torej ne učinkuje več, zato pravno gledano takšna novela ni dopustna. Tovrstna novela bi morala biti uveljavljena še pred 31. majem 2023, da bi se lahko podaljšala veljavnost ukrepa nižje stopnje DDV. Predloga zakona, ki ga danes obravnavamo, torej že iz pravno formalnih razlogov po našem mnenju ni mogoče podpreti. Tukaj se navežem še na predlagani amandma, ki pravzaprav zgolj zamika čas veljavnosti, še vedno pa ostaja dejstvo, da zakon danes torej ne velja več in zato tudi noveliranje po našem mnenju ni mogoče tudi v takem obsegu kot je predlagan z amandmajem. Predlagani zakon bi prav tako predstavljal retroaktivni poseg v davčno obravnavo že opravljenih dobav energentov v obdobju med 31. majem 2023 in uveljavitvijo predloga zakona. Takšna retroaktivnost velja, kje takšno retroaktivno veljavnost, ki je sicer sporna že sama po sebi, pa bi hkrati lahko imela zgolj omejen učinek in bi povzročala neenakost pri upravičencih, ki ne bi mogli uveljavljati ugodnosti iz predlaganega ukrepa. Res je, da se ta del naslavlja s predlaganim amandmajem, vseeno nanj opozarjamo, ker je takšno je bilo predlagano besedilo predloga zakona.

Dodatno pa Vlada predlogu zakona nasprotuje tudi upoštevaje cilje in namen v lanskem letu sprejetega zakona. Kot sem že uvodoma omenila, je bil ukrep nižjih stopenj DDV sprejet v času zaostrenih razmer na trgu energentov ter zgodovinsko gledano nepričakovano visokih cen energentov v času ogrevalne sezone. Danes, na pragu poletja in ob bistveno nižjih cenah energentov na trgu takšen splošen ukrep po našem mnenju ni več potreben. Ukrep bi predstavljal predvsem dodatni izpad javnofinančnih sredstev državnega proračuna. V trenutnih razmerah Vlada ocenjuje, da so bistveno bolj primerni ciljani ukrepi pomoči, torej pomoči tistim, ki to pomoč tudi potrebujejo, in ne splošen ukrep nižanja stopenj DDV kot predlaga predlagateljica, v tem primeru so namreč deležni pomoči tudi tisti, ki takšne pomoči ne potrebujejo.

Zato, spoštovane poslanke in poslanci, ob upoštevanju vsega navedenega predlagamo, da predlog zakona na predlog amandmaja torej ne podprete. Hvala.