Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, državni sekretar, ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Državni svet je predlog resolucije obravnaval 17. maja, pristojna komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pa 4. maja. Tako komisija kot Državni svet sta predlog resolucije podprla. Pri tem smo bili seznanjeni s stališči tudi Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Slednji je bil vabljen na vašo sejo in bo lahko sam podal svoje stališče, tako da bom samo na kratko povzel stališče Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

Slednje je predlog resolucije ocenila kot vsebinsko ustrezen, posebej pa izpostavila dober opis tveganj povezanih z uporabo konoplje. Skrbijo namreč neprimerno oglaševanje domnevno dobrih učinkov konoplje, ki postajajo vse bolj popularna med mladimi. Zavedanje o nevarnosti uporabe konoplje med mladimi in ostalimi družbenimi skupinami se po opozorilih stroke zaskrbljujoče zmanjšuje. Agencija, zato poziva k še bolj aktivnemu ukrepanju na tem področju. S tem smo se strinjali tudi v Državnem svetu in se zavzeli za intenzivnejše, znanstveno podkrepljeno informiranje o teh vseh vidikih uporabe konoplje oziroma izdelkov iz konoplje z višjo vrednostjo THC od zakonsko dovoljene. Menimo, da je bilo ključnega pomena mladim, ki so najbolj ranljivi bolj plastično in nam na njim razumljiv način predstaviti možne negativne posledice uporabe konoplje v rekreativni namen. Pri tem smo Državni svetu prepoznali kot možnost in tudi prostor, v katerem bi se lahko odprla razprava o tem aktualnem vprašanju. Med sogovornike in pomočnike pri prenosu preverjenih informacij bi bilo nujno potrebno vključiti tudi Združenje mladih, Mladinski svet Slovenije, katerega članica je tudi Mladinska zveza Brez izgovora. Oni so že izrazili pripravljenost za to, da se aktivno vključijo v razpravo in osveščanje mladih na tem področju, ko bodo seveda pripravljene ustrezni izvedbeni akti. Državni svet sicer predlog resolucije prepozna kot dobro osnovo za izvajanje ukrepov in aktivnosti na področju drog, ki pa bi jih bilo po naši oceni treba konkretizirati vzporedno s postavljanjem strateških ciljev in prednostnih ukrepov. Zavedamo se sicer, da resoluciji sledijo še akcijski načrti, ampak smo vseeno pogrešali vsaj namig o tem kdo bodo nosilci posameznih ukrepov in kakšni bodo vmesni časovni mejniki za dosego posameznih ciljev, predvsem zato, ker se je resolucija nanašala na precej dolgo časovno obdobje, vse do leta 2030.

Državni svet je ravno z namenom konkretizacije določenih segmentov resolucije v svoje mnenje zapisal nekaj konkretnih pripomb oziroma predlogov. Te ne bom podrobno predstavljal, ker ste jih lahko vsi prebrali v našem mnenju. Omenil jih je tudi državni sekretar v svoji predstavitvi. Posebej pa bi izpostavil zgolj nekaj. Kot ključne elemente v sistemu smo prepoznali dostopnost do pomoči, medresorsko sodelovanje in krepitev preventivnih aktivnosti. V slednje bi v vseh segmentih moralo vključevati vse poklicne profile, ki delujejo na področju drog. Posebej je bilo izpostavljeno medicinske sestre, ki so se že sedaj intenzivno vključene v vse preventivne procese in pogosto prihaja tudi v stik z uporabniki drog. Posebej smo poudarili tudi pomen ozaveščanje, informiranje celotne družbe z namenom destigmatizacije tega področja in vseh, ki delujejo v njegovem okviru. Pogosto so namreč stigmatizirani tudi tisti, ki se ukvarjajo z uporabniki drog. Izrazili smo tudi podporo sistematičnemu usposabljanju vseh poklicnih profilov, strokovnih delavcev, ki delujejo na tem področju, pa tudi odločevalcev. Poseben poudarek pri tem je treba pri strokovnih delavcih dati superviziji, saj je delo z uporabniki drog lahko posebej psihično naporno za tiste, ki jim nudijo pomoč. Z namenom večje inkluzije različnih poklicev in profilov v sistem je bila predlagana tudi intenzivnejša vključitev tako imenovanih stanovskih združenj, kot so Zdravniške zbornice, Zbornice zdravstva in babiške nege, Lekarniške zbornice v različne sklope aktivnosti in seveda tudi pri pripravi ukrepov. Med drugimi smo predlagali tudi vključitev predstavnika medicinskih sester v medresorsko delovno skupino, ki je opredeljena v poglavju 10.2.

Predlagatelja smo tudi opozorili na kadrovsko izobrazbeno podhranjenost zdravstvenih timov v zavodih za prestajanje kazni in na zaznane nevarne prakse razdeljevanja zdravil s strani pravosodnih policistov, na primer v času vikendov in praznikov, ko zdravstveni delavci niso prisotni. Ocenili smo, da bi morali zavodom zagotoviti dodatne kadre oziroma zagotoviti tudi ustrezno dodatno izobraževanje pravosodnih policistov. Gre najbrž za izvajanje zahtevnih nalog, povezanih s specifičnimi kompetencami.

Spoštovane in spoštovani! Hvala za vašo pozornost in upam, da boste naše dobronamerne predloge pri pripravi končne verzije resolucije lahko upoštevali v čim večji meri, kar je pa tudi že zagotovo državni sekretar. Hvala lepa.