Hvala državnemu sekretarju in vam, gospa predsednica, za besedo.

Predlog resolucije, ki je pred vami, predstavlja vsebinsko nadaljevanje in nadgradnjo predhodne resolucije, ki se je iztekla v letu 2020 in lahko rečem, da prihaja v pravem času. Smo v procesu soočanja s številnimi novimi izzivi, ki vključujejo tako hiperprodukcijo novih drog, spremembe v vedenju uporabnikov s pojavom specifičnih zdravstvenih izzivov, ki so posledica tudi staranja uporabnikov prepovedanih drog kot tudi veliko dostopnostjo najrazličnejših drog, na primer preko spleta. Že sedaj želim poudariti, da pri reševanju teh izzivov, ki so tudi globalni, aktivno sodelujemo z vsemi ključnimi mednarodnimi organizacijami in tudi državami. Vključeni smo tudi pri aktualni pobudi državnega sekretarja Združenih narodov Johna Blinkla glede reševanja tveganj povezanih s sintetičnimi drogami. Te droge predstavljajo v Evropski uniji in tudi pri nas že znatna zdravstvena tveganja. Dovolite mi, spoštovani poslanci, da sedaj predstavim ključne cilje in naloge, ki smo si jih zapisali v novem nacionalnem programu na področju prepovedanih drog. Začeti želim z našo odločenostjo, da bomo okrepili preverjeno učinkovite in uspešne preventivne programe z namenom zmanjšati število tistih, ki prepovedane droge uporabljajo, zlasti med otroki in mladimi. V tem okviru naslavljamo tudi kajenje in pitje alkohola, pa tudi imenovano vejpanje, uporabo elektronskih pripomočkov za kajenje, ki se je v zadnjem času precej razširilo tudi med mladimi. Na tem področju želimo torej spodbujati programe preprečevanja uporabe prepovedanih drog, posebej še zgodnjo preventivo, da bi lahko merljivo zmanjšali število novih uporabnikov drog, zlasti med mlajšo generacijo. Dodatna zaveza za našo državo na področju zgodnje preventive je resolucija, ki jo je na predlog Slovenije lanskega marca potrdila Organizacija združenih narodov na zasedanju komisije za droge. S to resolucijo so se države sveta politično zavezale k povečanim naporom na področju preventive, ki zajema tudi socialno in čustveno učenje ter krepitev zdravega življenjskega sloga. Na ta način skupaj s predstavniki Združenih narodov promoviramo vse preverjene in učinkovite preventivne programe, ki se lahko začnejo že v prenatalnem obdobju in trajajo vse faze odraščanja otroka. Nadalje podpirati želimo programe, ki pomagajo ohraniti ali znižati število okuženih s HIV in hepatitisom B in C ter smrtnih primerov zaradi prevelikih odmerkov. V tem okviru nameravamo razviti nove in dodatne zdravstvene programe, s katerimi želimo doseči cilj, da bi do leta 2030 odpravili hepatitis C v populaciji intravenoznih uporabnikov prepovedanih drog, o tem je tudi pred menoj spregovoril naš državni sekretar. Nato želimo pospešiti razvoj programov psihosocialne obravnave uporabnikov drog, terapevtske skupnosti in komun ter programov celovitega okrevanja. V prihodnjih letih nameravamo tudi s pomočjo evropske kohezijske politike investirati nove vire v programe celovitega okrevanja. Na ta način želimo prispevati k socialni aktivaciji in participaciji tudi tistih, ki so na obrobju družbe in jim ponuditi ustrezno pomoč in podporo. Razvijati, nadgrajevati želimo tudi vse koordinativne strukture na področju drog, tako na lokalni kot tudi na državni ravni. Tukaj želim posebej omeniti operativno medresorsko delovno skupino, ki jo ustanavljamo na Ministrstvu za zdravje za sprotno in učinkovito spremljanje izvajanja resolucije. Prizadevali si bomo tudi za okrepljene dejavnosti države proti organiziranemu kriminalu, prepovedanem prometu z drogami in proti drugim oblikam kriminala v povezavi z drogami. Naši organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, povezanih z drogami, že sedaj uspešno izvajajo številne operacije, v prihodnje pa želimo še tesneje povezati in vključiti v različne preventivne aktivnosti, ki so preverjeno uspešne in učinkovite.

Naj med ključnimi cilji na koncu omenim še nadgradnjo informacijskega sistema na tem področju, za hitrejši in celovitejši odziv ter pomoč vsem, ki jo potrebujejo. V prihodnjih letih si bomo prizadevali za razvoj takšnega informacijskega sistema, ki bo omogočal pridobitev relevantnih podatkov v realnem času, na tak način pridobljeni podatki pa so lahko osnova za pripravo pravočasnih in primernih odzivov

ter njihovo izvedbo.

Glede na povedano še naprej ostaja ključno intenzivno, stalno in uspešno sodelovanje vseh akterjev znotraj države, kot tudi sodelovanje z vsemi ključnimi mednarodnimi organizacijami s tega področja. Trgovina z drogami ima namreč lahko resen vpliv na širšo skupnost, saj se v povezavi z njo povečuje tudi stopnja nasilja in kriminala. V resoluciji posebej in izčrpno ne obravnavamo nobene droge, niti konoplje in v tem kontekstu sledimo evropski strategiji, akcijskemu načrtu na tem področju, ki tudi posebej ne obravnavata nobene droge. Ta strateška dokumenta sta ena od ključnih podlag za našo resolucijo, kot je bilo že prej povedano.

Naj zaključim. Prepovedane droge so problem v vseh družbah sveta, ki se soočajo z istimi izzivi, kaj narediti za zmanjšanje ponudbe prepovedanih drog in kako ukrepati, pa do negativnih posledic rabe sploh ne bi prišlo, saj ne v tolikšnem obsegu in s tolikšno škodo. Zato je resolucija oblikovana na podlagi široke palete teoretičnega, empiričnega znanja in s ciljem, da se pojav prepovedanih drog v Sloveniji v prihodnjem obdobju še bolj sistematično obvladuje in da se storijo novi potrebni koraki v smeri izboljšanja stanja na tem področju. Hvala lepa, gospa predsednica.