Govor

Tadej Ostrc

Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke, poslanci. Vsi, ki ste prisotni na današnji seji Odbora za zdravstvo, vas najprej lepo pozdravljam.

Vesel sem, da vam lahko po zelo intenzivnem obdobju priprave novega strateškega okvirja za delovanje naše države na področju prepovedanih drog predstavim predlog te nove resolucije o nacionalnem programu za obdobje od leta 2023-2030. Naj takoj poudarim, da je ta resolucija, tako kot že vse tri pretekle, rezultat tesnega sodelovanja med vsemi resorji, med vsemi akterji s pristojnostmi na področju prepovedanih drog. Teh resorjev je kar devet. Smo pa v preteklosti v Sloveniji razvili že tesno sodelovanje z vsemi področnimi nevladnimi organizacijami, z različnimi izvajalci iz mreže javnih zavodov in pa tudi civilno družbenih organizacij ter tudi z akademsko skupnostjo. Vsi omenjeni so tudi sodelovali pri preoblikovanju tega za področje prepovedanih drog zelo pomembnega dokumenta. Naj se jim najprej tudi njim iz tega mesta zahvalim za sodelovanje, za njihovo trdo delo, za ustvarjalnost in pa pripravljenost na kompromise, kjer in kadarkoli bi bilo to potrebno.

Kot že povedano, je bilo besedilo nove resolucije oblikovano v širokem dialogu z mrežo snovalcev politike, praktikov, raziskovalcev s ključnim ciljem, kako najbolje pomagati najbolj prizadetim, naj si bodo to uporabniki prepovedanih drog, njihovi svojci ali bližnji ali pa tudi širše lokalne skupnosti. V tako koordiniranem dialogu, ki ga je vodilo Ministrstvo za zdravje, je bila tudi opredeljena vizija naše resolucije. In ta vizija je, da želimo z vsemi našimi ukrepi in aktivnostmi prispevati k družbi socialnega blagostanja, boljšega zdravja ter zmanjšanja neenakosti v zdravju vseh prebivalcev, vključno z uporabniki drog. S to predvideno resolucijo želimo torej zgraditi družbo, ki bo poskrbela, da bodo uporabniki drog lahko neovirano dostopali do storitev in programov, ki jih bodo opolnomočili za samostojno in kakovostno življenje v skupnosti po rehabilitaciji. S tem bo omogočena socialna vključenost na vseh področjih življenja. Postavljeni bodo tudi pogoji, ki jih bodo spodbujali k zdravim izbiram.

Če dovolite, gospa predsedujoča, bi nadaljeval z nekaterimi ključnimi okoliščinami in pa poudarki iz resolucije. Vsebino tega dokumenta bi malo podrobneje kasneje predstavila direktorica Direktorata za javno zdravje, gospa Vesna Marinko.

Ena od pomembnejših okoliščin in temeljev nove resolucije je evalvacija predhodne resolucije. Ministrstvo za zdravje izvedbo evalvacije naročilo pri Zvezi nevladnih organizacij, ki sodelujejo na področju drog in zasvojenosti. Ta zveza vključuje predstavnike tako organizacij, ki sodelujejo na vseh vsebinskih področjih prepovedanih drog, od preventivnega področja do področja obravnave v terapevtskih skupnosti in pa tudi komunah, do programov za zmanjševanje škode. Evalvacija je tako pokazala nekatere pozitivne plati in dosežke naše politike na področju drog, opozorila pa je tudi na nekatere šibkosti. Če izpostavim na hitro samo nekatere ključne ugotovitve. Torej, dosežena je bila nadgradnja že obstoječih programov kot odziv na zaznane aktualne potrebe različnih skupin prebivalstva in pa okolij. Okrepilo se je sodelovanje javnih zavodov, nevladnih organizacij in zavodov za prestajanje kazni zapora. Vzpostavljeno je bilo dobro sodelovanje vladnega in nevladnega sektorja, tako v vseh fazah priprave, od izvajanja do vrednotenja nacionalnega programa in pa poudarjeno je tudi, da je potrebno okrepiti koordinativne strukture na operativnem nivoju. Glede slednjega lahko takoj povem, da smo zaradi tudi te ocene z novo resolucijo predvideli oblikovanje nove medresorske delovne skupine za operativno izvajanje nalog, ki so okvirno opredeljene v sami resoluciji. Povedati je potrebno, da so še natančnejše določitve nalog, ciljev, časovnice in nosilcev izvedbe predvidene v treh izvedbenih akcijskih načrtih, dveh triletnih in pa enem dvoletnem. Akcijske načrte zaradi operativne narave dokumenta potrjuje Vlada Republike Slovenije.

Naslednja pomembna okoliščina, ki vpliva na oblikovanje in pa vsebino resolucije so številni epidemiološki podatki, ki jih na področju prepovedanih drog zbira in ureja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vsi indikatorji, ki jih spremljamo in so poenoteni tudi na nivoju Evropske skupnosti kažejo, da v Sloveniji lahko hkrati zaznavamo neke pozitivne trende kot tudi znamenja, ki nas pozivajo, da postopamo še bolj previdno. Tako recimo rezultati epidemiološkega spremljanja kažejo, da se prevalenca nalezljivih bolezni, kot sta hepatitis in pa HIV oziroma aids, povezanih z uporabo prepovedanih drog, v zadnjih nekaj letih ni bistveno spreminjala, čeprav smo z različnimi ukrepi uspeli to bolezen, se pravi predvsem HIV oziroma Aids med uporabniki drog ohraniti pod mejo beleženja, zato nas čakajo v prihodnje znatnejši napori pri obvladovanju in odpravi hepatitisa C. Nadalje smo od leta 2015 v Sloveniji spremljali trend naraščanja števila umrlih zaradi prepovedanih drog. Takšen trend so zaznavale tudi nekatere druge države v EU, še najizraziteje pa ZDA in pa Kanada, razlogov pa je bilo več. Ključno pa je sporočilo, da nam je v zadnjih dveh letih v Sloveniji uspelo ta trend ustaviti.

Drugi epidemiološki podatki, ki jasno morajo biti ažurni, zanesljivi in pa veljavni so eden od temeljev politike na področju prepovedanih drog, kot je že bilo večkrat poudarjeno, so podatki tisto na čemer strategije in pa delo Ministrstva za zdravje temelji in te želimo bazirati tako na znanstvenih spoznanjih kot tudi na znanstvenih ugotovitvah.

Tretja podlaga oziroma okoliščina, ki pa ključno vpliva na proces nastajanja resolucije pa sta strategija in pa akcijski načrt Evropske unije na področju drog za obdobje od leta 2021 do leta 2025. Strateški okvir Evropske unije in pa Slovenije temeljita na istih načelih, vrednotah in pa ciljih in vsi ti ukrepi in aktivnosti morajo biti utemeljeni tako v javnozdravstvenih paradigmah, upoštevati morajo človekove pravice in pa prispevati k javni varnosti. V tem kontekstu moram omeniti še aktivno vlogo Slovenije v vseh relevantnih mednarodnih telesih, ki obravnavajo tudi prepovedane droge. Aktivno vpetost Slovenije v vseh telesih Evropske unije, moram predvsem izpostaviti prvo izvolitev naše države za članico komisije Organizacije združenih narodov za obdobje 2022-2025. Ta komisija je tako rekoč najvišji svetovni organ za določanje zakonodaje in pa politike na tem področju. Omeniti moram tudi aktivno sodelovanje Slovenije in usmerjanje aktivnosti / nerazumljivo/ skupine pri Svetu Evrope, ko govorimo o aktivnostih te skupine na Zahodnem Balkanu. Ko pa govorimo o naši širši regiji, pa naj omenim številne aktivnosti in pa uspešno izvedene operacije naših organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi drogami.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, dovolite mi, da se sedaj zahvalim še vsem svetnikom v Državnem svetu, ki je že obravnaval in enotno potrdil besedilo nove resolucije. Vse podane pripombe svetnikov so na nek način že zajete v resoluciji ali pa bodo še določne in natančneje uporabljene tudi v akcijskih načrtih. Zahvaljujem se tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za mnenje, kateremu sledijo tudi predlogi amandmajev, ki bodo predstavljeni.

Zdaj pa dovolite, gospa predsedujoča, da nekaj več o vsebini resolucije pove še direktorica Direktorata za javno zdravje, gospa Vesna Marinko.