Hvala za besedo.

Torej, Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila, podala pisno mnenje v katerem je opozorila, da predlagane rešitve odpirajo posamezna vprašanja skladnosti z Ustavo. Prvo vprašanje je glede na to, da se z zakonom predlaga uvedba obvezne dajatve in njena višina, vprašanje z vidika 90. člena Ustave, ki iz referendumskega odločanja izvzema obvezne dajatve. Vključitev pomeni, da lahko nastaneta dve situaciji, glede na to, da se na referendumu lahko odloča samo o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih zakonskih rešitvah, pomeni, če Državni zbor referenduma, ki se bo nanašal na druge vsebine in ne na obvezno dajatev, ne bo dopustil, bo posegel v pravice, ki izhajajo iz samega instituta zakonodajnega referenduma. Če bi bil pa referendum dopuščen, to pomeni, da se bo pa odločalo tudi o obvezni dajatvi, ki je kot taka izločena iz zakonodajnega referenduma.

Nadalje smo opozorili tudi na 2. člen Ustave, na načela pravne varnosti, ki med drugim zahtevajo, da so opredelitve jasne, nedvoumne in razumljive. Tako je bilo prvo vprašanje, ki se je izpostavilo, že vprašanje katere zdravstvene storitve so vključene, enako za zobozdravstvene storitve. Nejasnost je povzročala tudi oziroma povzroča različna opredelitev prispevka, tako se pojavljajo opredelitve prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, obvezni zdravstveni prispevki, prispevki na splošno oziroma zdravstveni prispevki. V kolikor se nanaša na isto vsebino, je treba opredelitve poenotiti oziroma pojasniti, kaj so razlike.

Predlog zakona razlikuje tudi med uveljavitvijo in uporabo določb, v tem delu določa enotno uveljavitev, enotno uporabo za vse določbe, s tem, da se posamezne rešitve nanašajo na čas med uveljavitvijo in uporabo zakonskih določb, kar pomeni, da bi bilo treba posamezne določbe začeti uporabljati hkrati z uveljavitvijo.

Poudarili smo tudi, da se je treba opredeliti do uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je v zakonu predlagana rešitev, ki predstavlja pravno podlago za zvišanje te premije.

Nejasnost je bila tudi v zvezi z dohodninsko obravnavo prispevka, in sicer, ali se zmanjšuje davčna osnova za dohodnino ali odmerjena dohodnina ali nič od tega in zakaj ne.

Za posamezne rešitve je pri tem predvidena uporaba do ureditve, do ustrezne ureditve v drugih zakonih. Gre sicer za rešitev, ki jo je najti tudi že v drugih zakonih, vendar pa je bila ta rešitev vpeljana kot izjema v nujnih primerih, ta izjema pa je sedaj postala že pravilo. Zaradi tega pravila postajajo posamezne ureditve že vprašljive, saj se ne da jasno izluščiti veljavna.

V nadalje smo opozorili tudi še na 14. člen, 38. člen Ustave in tudi ostale pripombe. Ker sem pa pri besedi, bi se pa v določenem delu opredelila tudi že do amandmajev, dobili smo jih na klop, vloženi so bili tik pred začetkom odbora, tako da je Zakonodajno-pravna služba lahko pogledala, se seznanila, ni jih pa mogla proučiti, zlasti ne z vidika medsebojnih povezav, vprašljivo je tudi, kateri amandmaji bodo podprti in kakšna bo končna vsebina potem na koncu.

V oči je pa padla že rešitev iz 45. člena, to je amandma k 11. členu, ravno v delu, ki se nanaša na proračunska sredstva, ki po oceni Zakonodajno-pravne službe, tako kot se glasi, ne pomeni zagotavljanje sredstev v proračunu in ne, da so ta sredstva omejena v proračunu. Problem je pa v tem, ker se glasi »se izjemoma v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije zagotovi,« kar je razumeti, da je treba šele sprejeti te vsebine v zakon, ki ureja izvrševanje proračuna. To je en problem. Drug problem pa je, da se sredstva ne zagotavljajo v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna, temveč morajo biti ta sredstva zagotovljena v samem proračunu.

Problematični se zdi tudi amandma k 12. členu, v katerem v delu, kjer se nanaša na določbo 60. člena tega zakona in določa izjemo, kjer bi po oceni Zakonodajno-pravne službe morala biti vsebina 60. člena prenesena po vsebini, tako da bi se vedelo zakaj se ne uporablja določba.

Manjša težava je pri amandmaju k 27. členu, kjer se besedilo, ki se nadomešča, nahaja na dveh mestih, zaradi česar bi bilo treba pa jasno povedati ali gre za nadomeščanje besedila na dveh mestih ali samo na enem.

Hkrati pa poudarjam, da pač nismo imeli časa za preučitev amandmajev. Zasledili pa smo, da se tudi zamika uporaba tega zakona, in sicer naj bi bilo s 1. januarjem 2024, tako da menimo, da bi lahko imeli tudi zaradi tega več časa za pripravo.

Hvala.