Hvala lepa.

Ministrstvo za finance se že, oziroma, jaz kot minister od začetka zavedam, da so brezskrbna leta vodenja javnih financ mimo. Prihodnje leto je konec izjemnih okoliščin in bo spet potrebno zaživeti znotraj fiskalnih okvirov. Javne finance zajemajo 4 blagajne, in sicer proračun, občine, ZPIZ pa ZZZS. Občinske blagajne imajo svoje fiskalne omejitve, po eni strani v višini povprečnine, po drugi v dovoljenem obsegu zadolževanja. ZPIZ ima zaradi dolgoživosti sicer vedno večje število upravičencev, a je to število končno. Za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti ZPIZ mora državni proračun vsako leto zagotavljati najmanj milijardo transferov v pokojninsko blagajno, tudi zdaj, v času polne zaposlenosti. Letos ocena 1,1 milijarde, naslednje leto 1,4 milijarde. V preteklosti sta ohladitev gospodarske aktivnosti in posledično povečanje brezposelnosti povzročila, da se je potrebni transfer v ZPIZ povečal za skoraj 50 %, v današnjih razmerah bi to pomenilo približno 2 milijardi evrov. Opozarjam samo na to, kaj se seveda lahko v naslednjih letih zgodi. ZZZS je pred korono tudi imela svoje fiskalno pravilo že pred uveljavitvijo Zakona o fiskalnem pravilu, saj je ZZZS sklenil z izvajalci zdravstvenih storitev toliko pogodb kot se je v posameznem letu nateklo prispevkov v zdravstveno blagajno. V preteklosti je bilo več političnih pritiskov, da bi ZZZS poslovala po vzoru pokojninske blagajne, da bi torej državni proračun primaknil vse, kar bi v določenem letu zmanjkalo v zdravstveni blagajni, da bi poslovala uravnoteženo, ampak so argumenti Ministrstva za finance vselej uspeli preprečiti ta scenarij. Kajti vprašanje seveda je, kje je pravzaprav zgornja meja zdravstvenih potreb dolgožive družbe ob praktično neomejeni košarici zdravstvenih storitev oziroma košarici, ki je znotraj Evrope ena najbolj radodarnih za neomejeno dolžino bolniškega staleža v višini 80 % do 100 % mesečne plače.

Zdravstvena reforma Vlade naj bi sledila logičnim korakom, kjer bi bil eden od zadnjih preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po tem, ko bi rezultate dali tako digitalizacija kot organizacijske spremembe zdravstvenega sistema. V določenem hipu se je vrstni red korakov zdravstvene reforme obrnil, kar bo letos in v prihodnjem letu imelo znatne učinke na državni proračun in širše javne finance. Ker je količina javnega denarja omejena, bo manj ostalo za določene druge namene. Seveda nobena skrivnost ni, da je spet, in to ves čas poudarjamo, da je od prvega dne prva prioriteta te Vlade zdravstvo in v tem kontekstu seveda usmerjamo tako svoje napore kot tudi na koncu koncev finančne vire. Naša skrb je v tem trenutku usmerjena v to, da je začasna ureditev financiranja zdravstva čim krajša in da se sledi časovnici, po kateri se zdravstvena reforma z jasnim in stabilnim sistemom virov financiranja začne v 2025. Zato pristajamo na proračunsko varovalko, ki je v bistvu zdravstvena varovalka in predstavlja za državni proračun seveda tveganje, ampak kot rečeno, je omenjena na leto 2024. Nobena skrivnost ni, da MF sicer načelno nasprotuje proračunskim varovalkam, torej tudi v tem po vzoru že omenjene pokojninske blagajne, zato smatramo, da predlog kot naj bi bil zdaj na mizi, da je ta časovno omejena in znaskovna, in to v okvirih, ki jih proračun prenese. Absolutno upam in se nadejam, da boste poslanci ob skrbi za nemoteno financiranje zdrav zdravstvenih pravic prepoznali tudi skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ, ki jo želimo okrepiti z ustreznim nadzorom nad porabo javnih sredstev.

Hvala lepa.