Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, minister za zdravje, državni sekretarji in vsi ostali prisotni!

Torej, že 20 let vemo, da zdravstveni sistem, vključno z zdravstvenim zavarovanjem, kot ga poznamo danes, ni optimalen in zaradi njega imamo vrsto izzivov, od netransparentnosti, neučinkovitosti javnega zdravstvenega sistema, nedopustno preskakovanje čakalnih vrst in še bi lahko naštevala. Eden glavnih izzivov zdravstva je zagotovo omejena dostopnost naših državljank in državljanov do ustreznega zdravstvenega varstva in oskrbe, kar dopolnilno zdravstveno zavarovanje neposredno ne naslavlja. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo danes, zavarovancem ne prinaša nobenih novih pravic do zdravstvenih storitev, temveč krije zdravstvene storitve v določenem deležu, ki ga ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, kar je posebnost slovenske ureditve. Ker ga praktično plačuje več kot 95 % zavezancev o njemu težko govorimo o prostovoljnem prispevku. 20 let tudi različne politične stranke so imele možnost ukiniti ali pa preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje na celovit, sistemski, administrativno učinkovit in finančno vzdržen ter pravičen sistem. Že na seji Državnega zbora sem omenila, da imam občutek, da je bila želja po tako imenovani sistemski ureditvi precej izgovor ali pa predvsem izgovor, kako nečesa v zdravstvu ne narediti ali pa ne premakniti na bolje. Zato smo v Svobodi skupaj s koalicijskimi partnerji odreagirali in vložili predlagano novelo, ki jo danes obravnavamo.

Slednja predvideva prenos obstoječega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno enotno in fiksen prispevek, tako imenovani ob obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov z možnostjo valorizacije enkrat na leto, prvič leta 2025. S tem bi bilo financiranje zdravstvenih storitev sto procentno krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ne bi bila več potrebna delitev financiranja posameznih pravic na del, ki odpade na obvezno zdravstveno zavarovanje in del, ki odpade na dopolnilno.

Novela ohranja isto košarico zdravstvenih pravic. Teh nikakor s predlagano novelo nismo želeli krčiti in zato tukaj dodajam, da v izogib različnim interpretacijam istega člena smo v sodelovanju tako z Ministrstvom za zdravje kot tudi na predlog ZZZS tako imenovani 3. člen amandmirali zato, da ga bomo vsi brali enako.

Zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka bi bili po novem vsi, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje. Prejemnik sredstev pa za razliko do sedaj ne bi bile več komercialne zavarovalnice, temveč javna zdravstvena blagajna, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Predlog novele predvsem zasleduje cilj, da se ohranja današnje število zavarovancev, ki bi lahko zaradi napovedanih podražitev množično odpovedovali dopolnilno zavarovanje, s tem pa sebe in svoje najbližje spravili še že v večje stiske. Tega vsekakor v koaliciji nismo želeli.

Prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno tako na nek način odpravlja tudi obratovalne stroške in dobičke komercialnih zavarovalnic in po novem bodo tako vsa pobrana sredstva dejansko porabljena za financiranje javnih zdravstvenih storitev.

V zadnjih tednih smo aktivno proučevali, kot sem že povedala, vse predloge in pripombe, ki smo jih prejeli v povezavi z obravnavano novelo. Tudi včeraj in danes smo še nekaj jih prejeli in tako kot sem uvodoma že povedala, tako z Ministrstvom za finance kot Ministrstvom za zdravje in še drugimi deležniki pripravili amandmaje, ki jih je danes Vlada vložila in dejansko naslavljajo veliko pripomb, ki so prišle v postopek. Vemo, da je temu tudi namenjen redni postopek. Vse s ciljem, da zakon še dodatno izboljšamo in tukaj bi še poudarila, da nas čaka še tretja obravnava, zato če bi bilo, če bi kdo opazil še kakšno stvar, ki jo lahko izboljšamo, bomo veseli še dodatnih pripomb.

Sistem, ki ga poznamo danes in deluje kar od leta 1992, je treba nujno posodobiti, s tem se verjetno vsi strinjamo. Ne samo zaradi napredka v medicini, zaradi nove diagnostike, novih zdravil in tudi demografskih sprememb, smo starajoča družba in stroški zdravljenja zaradi vseh naštetih dejavnikov ne bodo nižji, ampak bodo vedno višji.

Zato tudi mora biti prioriteta te Vlade, da poišče tiste rezerve v obstoječih virih financiranja, o katerih se veliko govori in je treba to tudi udejanjiti. Zavedamo se tudi v koaliciji, da s sprejemom predlagane novele se delo ne zaključi, nikakor ne, ampak se nadaljuje. Vzporedno s to novelo je seveda treba nasloviti vse izzive s katerimi se dnevno srečujemo v zdravstvu, organizaciji ZZZS, vprašanje vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, storilnosti zdravstvenih delavcev, pomanjkanja kadra, digitalizacije in vse, kar se je 20 let nabiralo in na nek način spravljalo nekako pod preprogo, da so danes ti izzivi vedno večji, kar ne bi bili, če bi se jih reševalo pravočasno in sproti. Zato verjamem, da vsi tisti, ki se vsaj malo na zdravstveni sistem spoznate, veste, da vse te izzive v le enem letu je nemogoče rešiti.

Tudi danes smo priča temu, da vedno, ko se pojavi ideja o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in to je bilo v 20. letih že večkrat, mislim, da več kot šestkrat, se skoraj vedno pojavijo isti argumenti za in podobni argumenti proti, zakaj tega ne sprejeti. Vseeno bi rada poudarila, da je danes za kanček situacija vseeno nekoliko drugačna. Tudi zavarovalnice pozivajo, da se zakon čim prej sprejme, civilna družba, Državni svet, ZZZS, Združenje občin Slovenije in še veliko ostalih podpira predlagano novelo.

Za konec naj povem, da je ta novela prvi korak k novi sistemski ureditvi zdravstvenega zavarovanja, zdravstvenega varstva v Sloveniji in sistemsko ureditev bo treba nasloviti, v koaliciji jo že naslavljamo. Jaz upam, da bomo v novem sistemu, ko oblikovanj(?), našli širši konsenz, ker nenazadnje gre za vse nas.

Zato jaz želim tej Vladi, tej koaliciji srečno na tej poti, predvsem pa želim srečno vsem nam državljankam in državljanom.

Hvala.