Dober dan in lepo pozdravljeni!

Pričenjam 7. redno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Prav lepo pozdravljam članice in člane te komisije in še posebej toplo pozdravljam vse vabljene na današnjo sejo!

Vidim, da se jih je veliko odzvalo, sem vesela in zadovoljna, da bomo lahko danes pogledali kakšni izzivi nas čakajo na področju gluhih in naglušnih oseb, kaj vse je bilo narejenega in kaj vse je še pred nami.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije: mag. Meira Hot. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Zorana Mojškerca je z nami gospod Rado Gladek, namesto Dejana Kaloha gospod Branko Grims, namesto Tineta Novaka gospa Alma Intihar ter namesto Tamare Vonta gospa Sara Žibrat.

Vse lepo pozdravljam in jim želim dobro delo na naši komisiji!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Uresničevanje pravic, ki izhajajo iz 62.a člena Ustave Republike Slovenije glede uporabe in razvoja znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA. Kot že rečeno, bomo govorili o URESNIČEVANJU PRAVIC, KI IZHAJAJO IZ 62.A ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, GLEDE UPORABE IN RAZVOJA ZNAKOVNEGA JEZIKA IN JEZIKA GLUHOSLEPIH.

Na sejo sem vabila ministrico za kulturo, dr. Asto Vrečko, ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Darija Feldo, ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorja Papiča, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospoda Luko Mesca, ministra za zdravje, dr. Danijela Bešiča Loredana, ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan, ministra za finance Klemena Boštjančiča, Varuha človekovih pravic gospoda Petra Svetino, zagovornika načela enakosti, Miho Lobnika, Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, Združenje gluhoslepih Slovenije Dlan, Skupnost centrov za socialno delo, Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, dr. Marjetko Kulovec, mag. Cveta Uršiča, Društvo učiteljev gluhih Slovenije, predsednico sveta Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, gospo Zlato Cerlenko, Zavod Hiša slovenskega znakovnega jezika, Inštitut za slovenski znakovni jezik, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, Združenje gluhih Slovenije 14/11, Mladinsko društvo za osebe za okvaro sluha, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Oddelek za surdopedagogiko in logopedijo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, Auris Kranj, Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko ter Taktil, Združenje tolmačev gluhoslepim Slovenije. Od vabljenih so se opravičili Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstvo za finance.

S sklicem seje ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora in sicer priporočilo zagovornika načela enakosti Vladi z dne 17. maj 2023, Predlog za začetek postopka za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije, Poročilo Ustavne komisije z dne 23. februar 2021, delovno besedilo predloga ustavnega zakona z obrazložitvijo, Poročilo Ustavne komisije o pripravi predloga ustavnega zakona in o pripravi predloga odloka o razglasitvi ustavnega zakona z dne 15. april 2021 ter Ustavni zakon o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije z dne 27. 5. 2021.

Pričenjam torej z obravnavo te točke. Najprej mi dovolite, da kot predsednica te komisije povem nekaj uvodnih besed, zakaj sem se odločila, da na današnji dan skličem to sejo komisije. Kot veste, prav na današnji dan pred dvema letoma je v Uradnem listu Republike Slovenije bil objavljen Odlok o razglasitvi ustavnega zakona o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije. Zakon ustavni pa je Državni zbor sprejel 27. maja 2021 na svoji seji. In sicer je ustavni zakon bil dopolnjen z Ustavo, in sicer z novim 62. a členom Znakovni jezik in jezik gluhoslepih. Preden sem sklicala to sejo, sem imela nekaj pogovorov tudi z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, smo se pogovarjali in prišli smo na idejo, da bi bilo dobro, da odpremo nekatera področja, ki so vezana na gluhe in naglušne, da spregovorimo o tem, da pogledamo kakšni izzivi ključni so pred nami in zato smo se, potem skupaj nekako odločili, da skličem to sejo komisije prav na današnji dan, ko poteka druga obletnica vpisa znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije. Gre tudi za neke vrste, torej simboliko, da obeležimo ta pomemben trenutek, ki se je zgodil pred dvema letoma. Zdaj Slovenija je bila med prvimi državami Evropske unije, ki so znakovni jezik zapisale v svoje ustave, in moram povedati, da mi je bilo v veliko veselje, da sem lahko kot poslanka Državnega zbora pred dvema letoma in tudi kot predsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide takrat sodelovala pri teh tako pomembnih spremembah. Umestitev znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo namreč po mojem mnenju pomeni izjemno simbolno gesto in pomemben korak naprej v zagotavljanju enakih možnosti gluhim in naglušnim osebam ter osebam s polžjim vsadkom. Zdaj, če pogledamo malo statistiko ali pa številke, lahko vidimo, da je v Sloveniji približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in prav komunikacija je tako za vsakega izmed nas kot seveda še toliko bolj tudi za gluhe in naglušne ključnega pomena, saj se preko sporazumevanja torej vključujemo v družbo in tudi na nek način prav zaradi te komunikacije, ki mora biti uspešna, ki jo moramo gojiti, lahko uveljavljamo ali pa udejanjamo tudi vse svoje potenciale. In zato smo kot družba seveda dolžni storiti vse, da gluhim in naglušnim omogočimo takšne pogoje, v katerih bodo lažje prešli ovire, s katerimi se soočajo na svoji življenjski poti, zlasti ko govorimo o področju izobraževanja in zaposlovanja. Pred dvema letoma smo torej v Državnem zboru prisluhnili Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, pa tudi drugim organizacijam in potem enotno tudi podprli spremembo Ustave. Se boste spomnili tega dogodka, bil je zelo veličasten, v Državnem zboru. Ta vsebina, ki je bila sprejeta v Državnem zboru, je sledila tudi Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov in vsekakor smo s tem sledili plemenitemu cilju, ki pa bo svoj namen dosegel šele takrat ali pa še bolj takrat, ko bomo implementirali pač z implementacijo na nek način vsebine Ustave v podzakonske akte, ki pa bi na ta način v praksi dejansko bolj izboljšale položaj in življenja gluhih in naglušnih.

Zdaj, torej jaz sem se z nekaterimi pogovarjala, predvsem z predstavniki zveze, Zveze društev gluhih in naglušnih in pogovarjali smo se o tem, kaj so tisti ključni izzivi, ki jih oni vidijo. In povedali so, da gre predvsem za zagotovitev sistemskega financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika. Zato sem danes tudi vabila Ministrstvo za finance, se nam je žal opravičilo, ampak danes lahko pretresemo nekatere stvari, pa vidimo kje smo tudi v tem smislu. Potem umestitev znakovnega jezika v vse ravni izobraževanja, tukaj za to smo vabili Ministrstvo za šolstvo, potem razvoj študijskih programov gluhote znakovnega jezika, prav tako je za to področje zadolženo Ministrstvo za šolstvo. Da spregovorimo o stoprocentni telesni okvari, o duševnem zdravju, tukaj nam lahko kaj več povedo predstavniki Ministrstva za zdravje, potem dostop do informacij s pomočjo pretvorbe govora v besedilo in sprotni podnapisi, tukaj gre za več povezanih ministrstev, ki morajo nekako pristopiti skupaj, da bomo kot družba dosegli, da bodo tudi gluhi in naglušni imeli enak dostop, torej do, do informacij, do tega besedila in sprotnih podnapisov, dostop sodnih obravnav s podnapisi, tega tudi nimamo, zato smo vabili Ministrstvo za pravosodje. Gre predvsem za to, da se danes o tem pogovarjamo ter. Pa komunikacijski dodatek in dostopnost na splošno, tukaj pa lahko kaj več zagotovo pove Ministrstvo za delo kot primarno matično ministrstvo za tudi osebe, ki so gluhe in naglušne. Skratka, to so neki najbolj ključni izzivi, s katerimi se moramo vsi soočiti in srečati in danes je tukaj ta, to omizje, mislim, da zelo kompetentno in skušamo slišati predvsem vas, ki se dnevno ukvarjate s temi problemi, težavami, se soočate z izzivi in da poveste svoja stališča.

Naj povem, da bom vsakemu uvodoma dala približno 5 minut. Zdaj, če bo kdo malo več govoril, ga ne bom prekinjala, ampak nekako, da se osredotočimo na približno 5 minut. Tudi prosim, da čim bolj razločno govorimo, tako da bodo, in ne tako hitro, tako da bodo tolmači, dve sta z nami, ki ju lepo pozdravljam, da bosta imeli lažje delo, da bosta lahko spremljali učinkovito to sejo današnjo. Torej še enkrat vse skupaj lepo pozdravljam. Hvala, ker ste se udeležili današnje seje.

In sedaj bom dala najprej besedo … Samo malo. Najprej Ministrstvu za kulturo in državnemu sekretarju, z nami bi moral biti gospod mag. Marko Rusjan, z nami pa je tudi vodja Službe za slovenski jezik, gospa Magda Stražišar. Izvolite, beseda je vaša, kar, kar priključite se in vam dajem besedo.

Izvolite, gospod Marko Rusjan, izvolite.