Govor

Matevž Frangež

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

Kot veste, Evropska unija nastopa z enim glasom v globalnih trgovinskih razmerjih po letih pogajanj, ki so trajala od leta 2018 do zaključka pogajanj pred enim letom sta se Evropska unija in Nova Zelandija dogovorili moderen trgovinski sporazum nove generacije, ki prinaša oprijemljive gospodarske in okolijske koristi za obe strani, hkrati pa visoke standarde varovanja tako okolja, socialnih in delavskih pravic. Za Slovenijo je zelo pomembno, da znotraj Evropske unije ustvarjamo močna globalna zavezništva z zanesljivimi svetovnimi partnerji. Pri tem igra ključno vlogo skupna trgovinska politika EU, v okviru katere se sklepajo sporazumi o prosti trgovini s tretjimi državami. To nam omogoča diverzifikacijo dobavnih verig in zagotavlja dostop do virov in izvoznih trgov, kar vse skupaj pomembno prispeva k večji odpornosti našega gospodarstva, izboljšanju gospodarske varnosti in nenazadnje z osvajanjem novih trgov tudi izboljšanje dodane vrednosti. Nova Zelandija je pomembna partnerica Evropske unije, je med najbolj razvitimi državami na svetu. Ta sporazum pa je potrditev okrepljenih odnosov med EU in Novo Zelandijo. Širšega geostrateškega vidika je sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Novo Zelandijo kot podobno mislečo partnerico tudi močan znak naše skupne zavezanosti multilateralnemu trgovinskemu sistemu z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije. O sporazumih o prosti trgovini med EU in tretjimi državami se v imenu držav članic pogaja Evropska komisija. Slovenija je bila pogajanja v pogajanjih ves čas aktivna in se vključevala s svojimi stališči, še posebej pri ustrezni zaščiti kmetijskih proizvodov. Sam sporazum je zelo obsežen. Vsebuje 27 poglavij, ki s pripadajočimi prilogami in tarifnimi seznami obsegajo 9 tisoč 105 strani. Sporazum bo zagotovil enake konkurenčne pogoje, pripomogel k ustvarjanju delovnih mest, rasti naložb in tako koristil podjetjem in državljanom Evropske unije na eni in Nove Zelandije na drugi strani. Evropski uniji in slovenskim podjetjem prinaša nove izvozne priložnosti tako na področju izvoza blaga kot storitev. Sporazum odpravlja vse novozelandske carine za izvoz blaga iz Evropske unije in tako omogoča več izvoznih priložnosti tudi za naša podjetja, večji in izboljšan dostop do trga storitev, javnih naročil in neposrednih tujih investicij. Sporazum o prosti trgovini sicer upošteva občutljivost evropskega kmetijstva, zato Evropska unija ne bo popolnoma liberalizirala svojih trgov za zelo občutljive proizvode, kot so goveje, ovčje meso, maslo, mleko v prahu. Ti proizvodi, uvoženi iz Nove Zelandije, bodo imeli le omejen in nadzorovan dostop do trga EU v okviru tarifnih kvot, ki upoštevajo pomisleke evropskih kmetov. Dogovor med trgovinskima partnericama, kot rečeno, vključuje tudi najbolj ambiciozne sodobne zaveze glede trgovine in trajnostnega razvoja, vključno z zavezami o spoštovanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in temeljnih pravic delavcev. Sporazum o prosti trgovini za uvožena živila določa visoke standarde, vsebuje pa tudi besedilo o trajnostnih prehranskih sistemih, kar je prvič v zgodovini trgovinskih sporazumov EU. Sporazum sicer vsebuje tudi številne določbe, ki bodo poenostavile trgovinske in z njimi povezane postopke in zmanjšale stroške, povezane z izvozom, in bo tako tudi več malim in srednjim podjetjem omogočal poslovanje na obeh trgih. Začetek veljavnosti sporazuma je vezan na zaključek postopkov v okviru EU, torej na samo potrditev v Svetu in Evropskem parlamentu in na drugi strani v Novi Zelandiji, ni pa predmet nacionalnih ratifikacij v državah članicah EU.

Na podlagi vseh prednosti, ki jih prinaša sporazum, predlagamo, da Republika Slovenija podpre Predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo.

Hvala lepa.