Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovani kolegi in kolegice poslanke in poslanci, dragi kolegi iz Vlade!

Predvsem pa najlepša hvala poslancu mag. Gregoriču za njegovo pobudo. Smo veseli, da je takšna pobuda prišla tudi iz Državnega zbora.

Kot je kolega pred menoj povedal, na ministrstvih smo se že povezali, smo se povezali tudi z raziskovalnimi organizacijami in z seveda akademske organizacije na tem področju in sem vesela, da vidim, da v Sloveniji obstaja tako velik interes na področju polprevodnikov. Zdaj, ker je mag. Gregorič v začetku že uvodoma omenil tudi Akt o čipih v Združenih državah, kjer sta kolega že povedala o aktu o čipih v Evropski uniji, bi želela najprej mogoče samo malo, da vidimo, kaj se dogaja tudi čez Atlantik, da potem lahko primerjamo z aktivnostmi, ki potekajo v Evropski uniji.

Ameriški akt o čipih in znanosti je predvsem namenjen temu, da okrepi domačo proizvodnjo, njihovo v Združenih državah, njihove dobavne verige, nacionalno varnost, potem seveda investiranje v raziskave in razvoj in da usposobi domačo delovno silo. Njihov akt vključuje 200 milijard dolarjev nepovratnih subvencij. Kolega državni sekretar je povedal, kakšne so številke v Evropski uniji, 43 milijard, torej bistveno manj. Industrija polprevodniških čipov bo prejela vladno pomoč v vrednosti 52 milijard dolarjev nepovratnih subvencij, k temu pa je treba prišteti še 25 % davčno olajšavo v ocenjeni vrednosti 24 milijard dolarjev za gradnjo novih tovarn za proizvodnjo čipov v Združenih državah do leta 2026.

Ne bom ponavljala še enkrat, kakšne so številke oziroma kaj se predvideva v Evropi o čipih, ker sta kolega to zelo dobro povedala. Ampak, kaj je tukaj naša vloga in zakaj, kot je kolega povedal, smo na Ministrstvu za digitalno preobrazbo prevzeli ta politični leadership. Namreč, vsi se zavedamo, da ni digitalizacije brez čipov in brez polprevodnikov, zato nam je to področje izjemno pomembno. Mi smo že do sedaj prisluhnili podjetjem in raziskovalcem in ob srečanju z Evropsko komisijo, tako s podpredsednico Evropske komisije kot s komisarjem Bretonom, jih opozarjali na težave, s katerimi se soočajo podjetja in raziskovalci, predvsem na področju licenciranja, tu govorimo o izjemno visokih stroških. Poteka dialog tudi z Evropsko komisijo. Smo ravno dobili tudi odgovor, kako predvidevajo, da bodo oni pomagali, da se ti izzivi tudi naslovijo. In sem res vesela, da so tudi kolegi z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in tudi kolega minister z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije se strinjali, da v to zgodbo moramo stopiti skupaj. In medtem ko ste se raziskovalne organizacije in podjetja povezali med seboj, smo se tudi mi na vladni strani povezali med seboj in iščemo pač sinergije, kaj lahko skupaj naredimo.

Zdaj, kaj se je dogajalo v zvezi z ustanovitvijo slovenskega konzorcija za nastop v okviru evropskega čipa, akta o čipih. S strani Vlade Republike Slovenije pozdravljamo prizadevanja Evropske komisije, da z aktom o čipih prebudimo raziskave in industrijo čipov v Evropi in jih skladno z našimi pristojnostmi tudi močno podpiramo. Dokaz za to je, so številna srečanja, aktivnosti, ki smo jih izvedli. Potem po aktu o čipih bo možnost evropske podpore ustanovitvi vsaj enega kompetenčnega centra na državo članico, ki bo morala tudi zagotoviti sofinanciranje. Mi upamo, da bo Slovenija imela enega, zato sem zelo vesela, da ste se že vnaprej povezali in da že sedaj sodelujete, da ste pripravili tudi finančne zahtevnosti takšne operacije, katere aktivnosti boste pokrivali, katera so tista prioritetna področja, ki jih želite nasloviti. Namen tega kompetenčnega centra je tudi ta, da bo olajšal dostop do načrtovalskih platform in pilotnih linij, seveda pa kompetenčni center ne more delovati samostojno oziroma tu se pričakuje močno povezovanje z že obstoječimi iniciativami, ki jih imamo doma in v Evropi. Med njimi bi naštela evropska digitalna inovacijska stičišča, ki jih ponovno v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport sofinanciramo. Potem kompetenčne centre za kibernetsko varnost, mreža EuroHPC in tako naprej. In tu lepo prosim, da že takoj zdaj začnemo iskati, kakšne so sinergije. Naši slovenski raziskovalci in raziskovalci in seveda industrija so že tesno vpeti v številne mednarodne projekte, že zdaj sodelujejo s pomembnimi igralci na trgu čipov, tako v Belgiji kot v Nemčiji, Franciji in tako naprej, pa seveda posedujejo znanje in izkušnje. Imamo tudi bogato tradicijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteti za matematiko in fiziko, pa vse ostale, da ne bom koga namenoma izpustila. In verjamemo, da bodo vsi ti raziskovalci in raziskovalke lahko prispevali svoj delež k skupnim evropskim prizadevanjem, ne samo slovenskim, ampak evropskim prizadevanjem za večjo tehnološko avtonomijo na področju čipov, da bi se lažje vključili v ta prizadevanja, res zelo pohvalno. Mogoče kot primer dobre prakse je to, da ste se že povezali, že ko ste pristopili, ko ste se obrnili na nas, na Vlado, ste prišli s podpisanim pismom o podpori, ki ga je podpisalo dvajset podpisnikov. In sem zelo vesela, tudi na našem zadnjem srečanju, da ste povedali, da ste odprti za to, da se pridružijo tudi ostali, ki si želijo sodelovati pri tem.

Predlog je bil pripravljen za ustanovitev kompetenčnega centra. Ta predlog vključuje izobraževanja, raziskave in razvoj ter prototipno in pilotno proizvodnjo. In ker je kolega omenil, danes se moramo pogovoriti tudi o tem, kakšne so zmožnosti. V vašem predlogu je predvideno, da potrebujete približno 70 milijonov evrov za začetek takšnega kompetenčnega centra in potem približno 22 milijonov letno. Kolega državni sekretar je že povedal, da Evropska komisija predvideva, da bo sofinanciranje 50-50, tako da tukaj se moramo pač natančno še dogovoriti, kako bomo postopali v prihodnje. Kaj je namen tega kompetenčnega centra, ki ima že ime čip.si. In sicer, da bo osrednja nacionalna točka za zagotavljanje ekspertnega znanja, integracij in podpore na področju čipov in polprevodniških tehnologij, eksperimentalnega in pilotnega okolja, dobrih praks in drugih aktivnosti, ki bodo slovenskim deležnikom omogočili razvoj najsodobnejših nišnih tehnologij in proizvodov. Zdaj, kakšen je postopek za ustanovitev tega kompetenčnega centra. Ta je dvostopenjski, v prvem koraku bo treba izvesti izbor na ravni države članice. Zato tukaj še enkrat res polagam vse svoje upe, da namesto, da se zdaj kregamo, kako se bomo sestavljali v več različnih konzorcijev in partnerstev, da se dajmo raje sestaviti v enem in premisliti zelo dobro, katere so tiste aktivnosti, ki jih želimo pokriti. In da potem skupaj tekmujemo, ker mi tekmujemo, tekmujemo tudi na ravni Evropske unije. Potem pa eden ali dva razpisa bosta predvidoma izvedena že v letih 2024 in 2025.

Za zaključek bi samo želela povedati, da odzivi s strani Evropske komisije glede našega srečanja, ki smo ga imeli konec meseca maja v Mariboru, so bili izjemni, ne samo s strani Evropske komisije, ampak tudi s strani avstrijskih kolegov, ki že prejšnji teden, ko smo se srečali v Luksemburgu na Svetu za telekomunikacije, kjer smo bili z ostalimi kolegi, ministri, kolegi iz Avstrije, želijo, da že zdaj, še pred poletjem podpišemo sporazum o sodelovanju, ki bo vključeval tudi sodelovanje na področju polprevodnikov, kjer bomo natančno definirali, kako bosta državi sodelovali med seboj. Poleg tega vsi skupaj smo bili zelo pohvaljeni tudi s strani generalnega direktorja DG Connect, gospoda Viole, ki so mu prenesli, kako je potekala ta diskusija, in je še enkrat pohvalil Slovenijo, kako pripravljena je na tem področju. Za to se vam tudi iskreno zahvaljujem.

Najlepša hvala.