Govor

Tomaž Boh

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča.

Kar se tiče samega akta mislim, da ni potrebnih kakšnih dodatnih predstavitev oziroma kakšnih dodatnih pojasnil, ker je kolega iz bratskega ministrstva obrazložil kaj je njegovo bistvo, kakšen je njegov geopolitični in pa predvsem gospodarski interes oziroma namen, zagotovo eden izmed najpomembnejših, zagotavljanje tehnološki suverenosti Evropske unije. Kar se tiče našega ministrstva in to pa mislim, da je potrebno dodati nekaj stavkov še zraven. Zagotovo se vidi kot v tem kontekstu, kot eden izmed tistih, dajmo reči, treh nosilnih resorjev oziroma treh najbolj poklicanih resorjev, ki morajo prinesti svoj prispevek v povezovanju inštrumentov, za katere verjetno lahko rečemo, da marsikateri v fragmentih že obstaja. Financiranje raziskovalnega dela na bazični ravni, na tudi nekoliko višjih ravneh preko različnih elementov, preko različnih inštrumentov obstaja, kar je ključni izziv in kar k čemur bo zagotovo pripomogla tudi današnja debata oziroma iz nje izhajajoče povezovanje, tesnejše povezovanje ministrstev. Je pa to, da razpoložljive vire združimo na način, da bomo dobili celoto, torej, da dobimo povezano od raziskovalnega, od zelo bazičnih raziskav pa, potem vse naprej do implementacije oziroma do komercializacije teh aktivnosti. Kar pa je potrebno povedati, da najbrž v debati danes se bo tudi izkristaliziralo, da si moramo zelo jasno postaviti cilje in ne predvsem realno oceniti kakšne so zmožnosti, kakšne so niše oziroma na katerih področjih Slovenija seže dovolj daleč in kako visoko. Kakorkoli že je potrebno povedati, da je v Evropi, kljub temu, da je samo tistih borih 10 %, če gledamo v celotnem globalnem kontekstu izdelave čipov, vendar obstajajo in so centri in države katere so v preteklih desetletjih financirale oziroma vlagale ogromna sredstva v ta področja in torej je verjetno nekoliko iluzorno, da reči, da bomo pa pri nas začeli vse od začetka in investirali in nadomestili zaostanek ali pa dajmo reči temu tisti razkorak, ki so ga nekatere države naredile v desetih ali več letih. Slovenija verjetno tule ravno, zaradi svojega položaja seveda tudi ni realno pričakovati, da bo šla v to smer, je pa nujno in verjamemo, da lahko identificiramo niše, v katerih lahko izkoristimo svoje prednosti, kjer lahko izkoristimo znanje in potenciale, ki morda niso na ta način povezane tudi v drugih, v drugih okoljih oziroma v drugih državah in na ta način pridemo do želenega uspeha oziroma do želenega rezultata. Ravno postavljanje teh ciljev je zagotovo ena izmed ključnih stvari, ki jo moramo doreči skupaj in potem videti, kako in kako daleč v tem kontekstu pridemo. Morda še ena stvar, ki mislim, da je pomembna, da se jo omeni, vsa tri ministrstva oziroma vsi trije ministri, se pravi, gospa ministrica, minister za gospodarstvo in naš minister so tudi že skupaj izvedli nekaj aktivnosti povezovanja področja čipov tudi z drugimi področji, skratka z drugimi panogami, kar pomeni, da križanje oziroma presek teh reči pa seveda odpira neke nove možnosti, neke nove prebojne priložnosti, za katere pa verjamemo, da se bodo tudi v pogovorih z Evropsko komisijo glede umeščanja Slovenije v celoten koncept prinesle rezultate, ki si jih vsi skupaj želimo. Tako da, še enkrat, hvala lepa seveda tudi z naše strani za sklic te seje in za debato in pa seveda aktivnosti, ki bodo iz debate izhajale.