Spoštovane in spoštovani!

Lep pozdrav vsem, tako predstavnikom znanstveno raziskovalnih institucij, industrije, poslankam in poslancem, kolegom iz drugih resorjev, še posebej ministrici dr. Emiliji Stojmenovi Duh!

Hvala lepa tudi mag. Gregoriču za veliko vztrajnosti, ki jo je vložil v sklic in pripravo današnje seje. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ocenjujemo, da je razprava o priložnostih, ki jih tudi našemu znanstvenemu, raziskovalnemu in gospodarskemu okolju prinaša evropski akt o čipih, nujna zato, da pogledamo na kakšen način lahko priložnosti, ki jih ta akt omogoča, in viri, ki jih zagotavlja, predstavljajo osnovo za to, da preporodimo del naših aktivnosti.

Kot je povedal že mag. Gregorič, ima Slovenija na tem področju bogato tradicijo. V preteklosti smo bili eden od pionirjev razvoja mikroelektronike. Je pa hkrati res, da je ekonomija obsega v kasnejših desetletjih te stvari koncentrirala na določenih delih sveta. V tem pogledu je pomembna strateška odločitev Evropske unije, da se soočena s številnimi motnjami v dobavnih verigah, še posebej v času pandemije, odločila za to, da želi biti tudi na tem področju, podobno kot na nekaterih drugih strateških področjih, v večji meri samooskrbna.

Evropski akt o čipih v bistvu govori o poti, ki jo je potrebno prehoditi za to, da bomo v Evropski uniji v večji meri razvijali prebojne tehnologije na področju mikroelektronike in čipov, da bomo v večji meri razvili industrijske ekosisteme, ki bodo v Evropi proizvajali te tehnologije in v tem pogledu zagotavljali potrebno robustnost našim industrijam, ker je res, tudi tu se sklicujejo na povedano s strani mag. Gregoriča, da praktično vse vitalne evropske industrije potrebujejo te elemente za to, da lahko zagotavljamo proizvode, tehnologije in produkte, ki jih Evropska unija zagotavlja. Podobnih iniciativ je več. V tem trenutku, posebej aktualna je akt o neto ničelnih tehnologijah, ki na podoben način, kot je zagotavljal akt o čipih kot zgled, organizira samooskrbno, v večji meri samooskrbno preskrbo Evropske unije, recimo z vitalnimi tehnologijami, ki jih bo Evropska unija potrebovala za to, da se v večji meri oskrbi za brezogljično proizvodnjo električne energije in drugih energentov.

Kar se tiče samega akta o čipih je njegov jasen cilj povečati tržni delež Evropske unije v globalni proizvodnji polprevodnikov iz manj kot 10 % danes na vsaj 20 % do leta 2030, pri čemer je predvideno financiranje iz javnih sredstev v višini 43 milijard evrov, se pa ta sredstva združujejo iz različnih virov.

Uredba definira tri stebre. Prvo je pobuda Čipi za Evropo. Drugi steber je vzpostavitev okvira za zagotavljanje zanesljive oskrbe s polprevodniki. In tretji steber vzpostavitev mehanizma za usklajevanje med državami članicami in Evropsko komisijo za mapiranje in spremljanje polprevodniškega sektorja v Evropski uniji ter ukrepe za odzivanje v primeru kriz.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport smo že pred časom družno ugotovili, da na tem področju potrebujemo povezane in koordinirane aktivnosti. Zdaj formalna pristojnost akta o čipih je sicer na Ministrstvu za gospodarstvo. Naša ekspertka Polona Keveš je tudi članica več odborov in delovnih skupin na ravni Evropske unije. Dejstvo pa je, da če hočemo biti na tem področju uspešni, dobro identificirati priložnosti in tiste nižje, v katerih lahko v perspektivi zmagujemo, da je potreben povezan in koordiniran pristop. In tukaj posebej cenimo na nek način politični leadership, ki ga vidimo tukaj tudi v ministrici Stojmenovi Duh. Ministrstva pa bomo seveda morala v tesnem sodelovanju z ekosistemom definirati strateške prioritete Republike Slovenije. V ta namen smo tudi z Ekosistemom vzpostavili do sedaj več aktivnosti, pri čemer sta se tako znanost kot gospodarstvo na nek način organizirala in skušala definirati tudi s podpisanim sporazumom tisto, kar vidijo kot svoje prioritete.

Mi priložnosti za Slovenijo nesporno vidimo pretežno v prvem stebru, torej osredotočeno na financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Sama pobuda prvega stebra vključuje pet operativnih ciljev: izgradnjo naprednih oblikovalskih zmogljivosti za integrirane in polprevodniške tehnologije, vzpostavitev novih ter izboljšanje obstoječih pilotnih linij po vsej Uniji, da se omogoči razvoj in uvedba najsodobnejših in naslednje generacije polprevodniških tehnologij, izgradnja napredne tehnologije in inženirskih zmogljivosti za pospeševanje inovativnega razvoja vrhunskih kvantnih čipov in s tem povezanih polprevodniških tehnologij, vzpostavitev mreže kompetenčnih centrov po vsej Uniji z izboljšanjem obstoječih ali ustvarjanjem novih zmogljivosti in izvajanja aktivnosti v okviru vzpostavitve sklada za čipe za lažji dostop podjetij do dolžniških virov financiranja kot tudi samega eqitya, torej lastniškega kapitala.

Višina evropskih sredstev v pobudi znotraj prvega stebra dosega načrtovanih 3,3 milijarde evrov, pri čemer se ta sredstva zagotavljajo iz različnih virov, deloma iz The Digital Europe Programme, Horizon Europe, torej Obzorja evropskega inovacijskega sveta IAC(?) in pa programa Invest EU. Seveda pa je glede na postavljene, na nek način začrtane prioritete slovenskega ekosistema mogoče trditi, da je mehanizem financiranja po principu 50:50, kar pomeni, da kolikor bomo želeli počrpati iz Evropske unije, polovičko bomo morali zagotavljati iz lastnih virov.

Dovolite mi še en geopolitični ali geostrateški vidik. Jaz

seveda si vsi želimo, da bi živeli v drugačni geopolitični realnosti. Da bi mednarodne razmere, mednarodno sodelovanje v tem hipu vodile drugačne vrednote. Je pa povsem jasno, da se moramo kot Evropska unija in s tem tudi kot Slovenija pač prilagoditi realnosti v kateri živimo, se v perspektivi bistveno bolje opremiti s kapacitetami, ki nam bodo omogočale razvoj in proizvodnjo vitalnih inputov doma. In v tem kontekstu na ministrstvu vodimo te aktivnosti. Želimo pa si, da današnja debata seveda pripelje do bolje ciljanih odgovorov, kaj so interesi Slovenije.

Toliko z moje strani, predsedujoča.