Hvala za besedo.

Ponovno odločanje o tem zakonu je eno samo zavlačevanje. Državni svet je interesna skupina, kjer vi zelo radi potrjujete take ukrepe, ki še dodatno otežujejo in zavlačujejo delo, naše delo.

Mislim, da je prav, da Vlada želi zmanjševati stroške proračuna, in proračunska rezerva se zmanjšuje zaradi tega, ker je Vlada dobro poskrbela za gospodarstvo v energetski krizi in se ni porabilo vsega. In danes smo slišali take stvari, ki preprosto niso res. Mene zanima, ali Državni svet res dobro pregleda proračun, ne samo, da pridete z idejami, kaj bi še dodatno izplačali. Pa saj ja veste, da imamo pred sabo take velike izzive, kot jih imamo, in da je primanjkljaj za leto 2023 že tako velik. Kam bi vi še šli? Kaj bi še povečali, pa nam hkrati potem očitali, da ne poslušamo Fiskalnega sveta, pa da ne skrbimo za javne finance, pa da je prevelika proračunska, tale negativna bilanca, hkrati bi pa vse razdelili, kar je možno. Pravite, da je potrebno okrepiti dejavnosti na koheziji. Kaj pa ne funkcionira na koheziji? Zadnji podatki na internetu so, da so bili podani zahtevki za plačilo iz proračuna posredovani na Evropsko komisijo v višini 2,78 milijarde evrov, kar predstavlja 86 % razpoložljivih sredstev. Ne vem, kaj je s tem narobe.

Glede povprečnin. Dodatni stroški iz občin iz naslova dviga plač so že bili vključeni v povprečnino, ki je bila dogovorjena oktobra 2022 in je določena v zakonu. Država je občinam pomagala tudi preko pomoči pri energetski krizi, kjer je del cene za ogrevanje krila namesto občin. Glede povprečnin in zahtevkov o povprečninah smo tudi že slišali, da je ta ponedeljek ravno na srečanju z župani predsednik Vlade povedal, da se bodo dodatni stroški, ki so se zvišali občinam, kompenzirali. In prav je, da se v tej državi začne najprej ugotavljati stroške, potem se pa povrnejo, ne da se kar dviguje povprečnine, potem pa župani po svoje pač delajo. Mislim, da živimo v časih, ko je nujno, da se ne razmetava denarja kar povprek, ampak se ga nameni tja, kjer je potrebno. Tudi na občinah je potrebno gospodarno ravnati, ne le v podjetjih, in prav je, da se zdajle povprečnine ne dvignejo zaradi dviga plač, ker se to ureja s plačno reformo. In ne vem, kako lahko rečete, da država občin ne obravnava kot enakovredne partnerje, mogoče pa občine države ne jemljejo dovolj resno in omejenih virov, ki so v državi na voljo. Mi imamo omejene vire. Pa saj v Državnem svetu vas je ja veliko podjetnikov, pa iz raznoraznih organizacij, kjer zelo dobro znate gledati na denar, pa veste, kako je. Mogoče je pa čas za spremembe v ravnanju s proračuni tudi v občinah. Občine imajo tudi svoje vire in možnost razvoja, le-teh in je veliko odvisno tudi od gospodarnosti županj in županov. In tudi evropska sredstva lahko občine pridobivajo, če jih le hočejo. Ne, ampak problem je, da nekateri jih nočejo.

Mislim, da sprejeti rebalans proračuna res… pač, da so se na Ministrstvu za finance potrudili, da omogočajo financiranje vseh teh kategorij, ki ste jih vi omenili, ampak vsega se pač ne da, razen če danes razdelimo vse, kar imamo, pa gremo domo. Ne vem, v firmah se tako ne dela, od koder prihajate. In se tudi v bodoče ne bo dalo financirati vsega. In mislim, da se tudi v preteklosti ni dalo kar tako deliti, saj to veste, vendar zdaj je to fino zahtevati, kajne.

Hvala lepa.