Hvala lepa.

Torej, zdajle je bila ta obrazložitev kar obsežna. Jaz se v bistvu na vse vsebine ne bom odzvala, ampak vseeno v zvezi z navedbami Državnega sveta pojasnjujem.

Kot smo govorili na prejšnji seji pri poročilu Fiskalnega sveta, imamo pred sabo velike izzive, delujemo po skupnih pravilih v euro prostoru. Spremenila se je dostopnost do finančnih virov, do delovne sile, surovin, energentov. Vlada spremlja razmere in si prizadeva, da z ukrepi in aktivnostmi vzpostavi pogoje, ki bodo omogočili, da bo prehod našega gospodarstva oziroma prilagoditev na razmere čim hitrejša in kar se da enostavna. Pri tem pa ni dvoma, da je naloga Vlade in deležnikov skrbno načrtovanje javnih financ in usmerjanje tudi ukrepov, ki bodo pripomogli k stabilizaciji gospodarstva in izboljšanju kakovosti življenja. Kljub očitkom Vlada meni, da je sprejeti rebalans usmerjen k podpori gospodarstva, k pomoči državljanom. Razmere na trgu energentov so drugačne, kot so bile, manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi proračuna za leto 2023, in zato smo ocenili, da se rezerva, ki je bila za ta namen, se pravi, prav za energetske ukrepe, da se znižuje za omenjenih 323 milijonov evrov. Pri tem pa vseeno omenjam, da bo en del teh ukrepov na podlagi letos sprejetih zakonov in prejetih vlog, izplačan še drugo leto. Se pravi 90 milijonov bomo izplačali iz tega naslova predvidoma še v naslednjem letu. Prav tako so pa v rebalansu načrtovana tudi dodatna sredstva za financiranje draginje v računu finančnih terjatev in naložb v višini 55 milijonov evrov za likvidnostne ukrepe na področju gospodarstva. Brez dvoma ima pa pozitiven vpliv na gospodarstvo tudi dejstvo, da se z rebalansom ohranja rekordna raven investicij, investicijskih transferov, se pravi, v enaki praktično višini, kot je bilo načrtovano, in sicer so v ospredju sicer EU, torej viri iz perspektive 2014-2020, ki se letos končuje, začenja se 2021-2027, in seveda je vedno treba temu dodati tudi slovensko udeležbo, ki se zagotavlja iz integralnega proračuna, tako za občine kot za gospodarstvo. Se pravi, za podjetja v zvezi s projekti, ki se bodo financirali s sredstvi EU, je bilo ustanovljeno pač novo ministrstvo, ki naj bi… Ta državni organ, naj bi zdaj v tej statusni obliki, da bi imel še boljše možnosti vplivanja na naslavljanje razvojnih izzivov države in predlaganja zakonskih rešitev. Kot veste, imamo potrjen program v višini 3,2 milijarde evrov za novo perspektivo, poleg tega je pa Vlada zagotovila tudi tako imenovane overcommitmente, se pravi, v duhu 100 % črpanja, tako da v bistvu letos je na razpolago 770 milijonov za ta namen.

V zvezi z EU, kar je Državni svet izpostavljal, torej tudi to, ustrezno pripravljeni projekti in tako naprej. Po teh zadnjih informacijah, po zadnjih statistikah je Slovenija na petem mestu pri uspešnosti črpanja teh kohezijskih sredstev. Tako tu mislim, da stvari tečejo. Ena zgodba je tudi Načrt za okrevanje in odpornost, tudi tam je na razpolago tako gospodarstvu kot občinam, v bistvu so še dodatna sredstva, nepovratna, za končne uporabnike, nepovratna sredstva. Tako da tukaj mislim, da denarja na razpolago je kar dosti.

In ker ste vseeno toliko govorili o gospodarstvu, znotraj finančnega načrta Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je v letu 2023 na voljo v bistvu več ukrepov, poleg teh, ki so bili pač za samo blažitev energetske draginje, preko 300 milijonov nepovratnih sredstev in še preko 300 milijonov v bistvu preko izvajalskih institucij, Slovenske razvojne banke, se pravi, to so pa ta povratna sredstva. Tako mislim, da pač tega denarja zdaj je kar nekaj na razpolago.

Potem pa… Ne, sem še hotela, ko je omenil gospod Španijo, Portugalsko pa cene energije. Tam so pač izvedli strukturne reforme, tam so na sončni energiji, tako da tam res zdaj nismo primerljivi, kajne. Zdaj ste tu pač navedli vse, vse neke argumente, primerljive ali pa tudi ne.

No, gremo naprej na občine. Tu bi rada zavrnila trditve, da jih Vlada ne obravnava kot enakovredne partnerje. Dejstvo je, da mora Vlada v zvezi s povečevanjem obveznosti upoštevati, da, kot sem že danes večkrat omenila, fiskalna pravila so nazaj. To pomeni, po skoraj štirih letih, da bo prišlo do te normalizacije, da temu tako rečem, razmer. Zvišuje se cena zadolževanja zaradi ukrepov Evropske centralne banke in to velja tako za državo kot za seveda občine, kot tudi za državljane. In v bistvu v zvezi s povprečnino mislim, da smo vam pač pojasnili tudi v Državnem svetu, kako je bilo določeno, da imamo sklenjen dogovor z združenji občin. Vlada se je v ponedeljek dobila, je imela srečanje z župani. Jaz sem razumela, da sta s tega srečanja nekako obe strani izšli z enimi pozitivnimi čustvi, da rečem tako, da smo razumeli, da so pač tudi župani razumeli, in so bile pač tam dane tudi neke določene obljube. Mi z občinami dejansko ves čas sodelujemo. Zdaj se pač tudi pogovarjajo o tej višini povprečnine, kakšna je, kakšne imajo stroške, recimo, mestne občine ali pa ne mestne občine, tiste, ki imajo več javnih zavodov in tako naprej. Tako tu mislim, da očitki, da se ne bi pogovarjali in iskali skupne rešitve, enostavno pač niso na mestu. In pa še dejstvo je tudi, da povprečnina v bistvu predstavlja polovico, približno polovico občinskih proračunov, občine imajo tudi svoje vire. Tako da v bistvu lahko rečemo, da razvojnih sredstev je v občinskih proračunih neprimerno več, kolikor je, da rečem, razvojnih ali pa razpoložljivih ali pa variabilnega dela sredstev v državnem proračunu.

Še tretja vsebina je pa tale zimski dodatek upokojencem. Tu ne gre za socialni transfer, ampak za dodatek tistim upokojencem, ki so v delovno aktivni življenjski dobi plačevali prispevke v bistveno višjem znesku kot ostali. To pomeni, da pač tega ukrepa ni mogoče razširjati na druge skupine prebivalstva, ker bi na druge skupine prebivalstva…

Tako glede na navedeno… In to je Vlada v bistvu tudi zapisala obširno v svojem mnenju, ki ga je poslala, v obrazložitvi svojega mnenja na veto. Tako menimo, Vlada meni, da sprejeti rebalans proračuna omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so v predlogu odložilnega veta izpostavljena, seveda ob tem hkratnem zavedanju nekega dolgoročnega zagotavljanja vzdržnih javnih financ. In na podlagi navedenega predlagamo Odboru za finance, da ob ponovnem glasovanju potrdi Zakon o izvrševanju proračunov.

Hvala lepa.