Spoštovana gospa predsednica, spoštovana gospa državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

V zadovoljstvo mi je, da lahko predložim letno poročilo o delu Fiskalnega sveta. Fiskalni svet ne samo, da je opravil vse z zakonom naloženem naloge, ampak je tudi pripravil večje število ocen in informacij, ki jih sicer zakon neposredno ne nalaga, ki pa pripomorejo k razumevanju fiskalne situacije in pa k potrebi po javnofinančni vzdržnosti. Kakšna je bila situacija lani? Kar se tiče splošne gospodarske situacije, lahko ugotovimo, da smo zabeležili odboj, post pandemični odboj, tako da je stopnja gospodarske rasti pravzaprav presegala vse napovedi, ki so bile podane pred tem. Prav tako imamo opravka z visoko zaposlenostjo, tako visoko, da so bili že znaki o tem, da imajo podjetja težave z zaposlovanjem in najemanjem delavcev, ampak po drugi strani pa smo zabeležili tudi visoko inflacijo. Pri čemer pa je ta gospodarska konjunktura, ta odboj v drugi polovici leta pričel pojemati, medtem ko je inflacija dobila pospešek. Na inflacijo je Evropska centralna banka reagirala z zaostrovanjem monetarne politike in to zaostrovanje monetarne politike je sicer po eni strani dobrodošlo, saj sledi skoraj desetletnemu obdobju praktično neodzivne oziroma ekstremno ekspanzivne monetarne politike. Vendar po drugi strani po drugi strani pa prinaša tudi določene nestabilnosti, določena neravnovesja, kar je postalo v globalnem okviru že očitno s težavami nekaterih bank. Tudi v Sloveniji se nekatere inštitucije, ki imajo v portfelju večje število obveznic, soočajo z upadom njihove tržne vrednosti, čeprav če ne bo prišlo do nujnosti po potrebi po hitrem zagotavljanju likvidnosti je to samo teoretična težava. Temu zaostrovanju monetarne politike pa ni sledila fiskalna politika. Fiskalna politika je vendarle bila ekspanzivna. Deficit sektorja države je bil visok in znatno previsok glede na to, kako visoko stopnjo gospodarske aktivnosti smo imeli. Je seveda res, da če odštejemo vse enkratne ukrepe blažitev epidemije, če odštejemo blažitev draginje, potem dobimo praktično uravnovešen bilanco sektorja država, vendar ob tako visoki konjunkturi to seveda pomeni, da fiskalna pravila oziroma pravila vzdržnosti javnih financ niso izpolnjena. Javni dolg Slovenije sicer presega maastrichtskih 60 %, ampak računamo, da so tveganja na kratek rok razmeroma majhna, ker imamo opravka tudi z dobro likvidnostjo državnega proračuna. Če upoštevamo, da je v programu stabilnosti navedeno zniževanje relativnega javnega dolga, zniževanje relativnih deficitov in pa tudi zniževanje javnega dolga v primerjavi z bruto domačim proizvodom, bo seveda to ustrezen trend, pod pogojem seveda, da bodo tudi predpostavke izpolnjene, to je visoka stopnja gospodarske rasti in pa dovolj disciplinirana javna poraba. Vendar, če bi prišlo do morebitnega odstopanja navzdol od gospodarske aktivnosti seveda ne moremo računati na relativno zniževanje javnega dolga, bo pa v vsakem primeru javni dolg v absolutnem smislu naraščal, primanjkljaji to zahtevajo. In tudi znižanje javnega dolga za tako visoko stopnjo, kot je bilo doseženo, je med drugim tudi zasluga inflacije, namreč zaradi inflacije je nominalni bruto domači proizvod narasel, medtem ko je zadolženost v nominalnih zneskih in zaradi tega pride do navidezno ugodnih gibanj, ki sicer niso slabe, ampak moramo vedeti, da z inflacijo se pojavi tudi povratni učinek. Negotovosti ostajajo. Negotovost velja tudi v zvezi z novimi fiskalnimi pravili, z reformo sistema ekonomskega upravljanja v okviru Evropske unije. Evropska komisija je že dala osnutek novega sistema upravljanja, ampak ni še rečeno, da se ta v kakšnih pomembnih podrobnostih ne bo spremenil. Ampak bistveno je, kar pričakujemo od tega sistema upravljanja je, da zagotovi fiskalno vzdržnost Evropske unije kot celote in tudi vseh njenih držav in seveda, da prepriča fiskalne trge, da ponudi investitorjem na fiskalnih trgih zadostne garancije, da je možno investicijam v evropske države zaupati in da zaradi tega evropske države ne bodo imele problemov z vzdrževanjem svojega dolga.

Omenil bi rad še nekaj, namreč, da Fiskalni svet ni organ, ki bi imel upravne pristojnosti, ki bi lahko naročil Vladi ali Državnemu zboru ali komurkoli drugemu, kakšno politiko naj vodi. Tudi zakon ima določilo upoštevaj ali pojasni in tako je za formalno vzeto za Ministrstvo za finance dovolj, da ustrezno pojasni zakaj njena politika odstopa od tega kar ocenjuje Fiskalni svet oziroma od fiskalnih pravil kot jih ocenjuje Fiskalni svet. Vendar pomembno je, da Fiskalni svet s svojimi javnimi objavami tudi vzdržuje zadostno zavest o nujnosti javno-finančne vzdržnosti tako med političnimi akterji kot tudi med splošno javnostjo in v in mediji so nas v tem pogledu ustrezno spremljali. Torej, lahko rečem, lahko se tudi zahvalim medijem, da so ustrezno in celovito spremljali poročila, ocene Fiskalnega sveta in na ta in na ta način spodbudili tudi mogoče korak naprej k razmišljanju o nujnosti ukrepov, ki zagotavljajo javnofinančno vzdržnost.

Hvala lepa.