Najprej lep pozdrav, gospa predsednica!

Gospe poslanke, gospodje poslanci, pozdrav s strani Slovenskega inštituta za revizijo!

Osemindvajsetič že sem pred vami oziroma pred vašimi kolegi s poročilom o delu za delovanje Slovenskega inštituta za leto 2022. Dovolite mi samo nekaj kratkih poudarkov iz tega poročila, tistih, za katere menim, da je praktično pomembno.

Torej, inštitut je neka krovna organizacija, umbrella organization, ki pokriva več področij, nekje imamo zakonska pooblastila, drugje ne. Na področju revidiranja z zadnjimi spremembami Zakona o revidiranju, ZRJ-2, praktično nimamo več zakonskih pooblastil, javnih pooblastil. Torej, inštitut ostaja kot strokovna organizacija na tem področju in kot strokovna organizacija smo tudi, kar je unikum v Evropi, kot strokovna stanovska organizacija smo tudi delovali na področju revidiranja v okviru svojih pristojnosti. Lansko leto smo veliko časa posvetili strokovnim vprašanjem - ne bo s tem moril -, ampak tudi prevodom mednarodnih standardov revidiranja, ki jih neposredno uporabljamo v Sloveniji v skladu skupaj z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem.

Drugo tako področje, ki je tesno povezano z revidiranjem, kjer smo tudi, je standard CETER, je računovodenje. V lanskem letu smo na področju računovodenja veliko pozornosti, časa, dela in strokovnih razprav posvetili tako temeljnim pravilom računovodenja, ki so zapisani v slovenskih računovodskih standardih, ki jih izdaja inštitut, in se pripravljali na dopolnitve in spremembe teh slovenskih računovodskih standardov, ki so potrebne zaradi sprememb tako mednarodnih računovodskih standardov in nekaterih drugih, bom rekel, pravil računovodenja. Naj vas obvestim, da v letošnjem letu bomo dali te spremembe tudi v javno razpravo.

Drugo naslednje področje je področje davkov na področju notranjega revidiranja. Na tem smo opravljali tista klasična dela, torej, opravljamo izobraževanje za preizkušene davčnike, preizkušanje notranje revizorje in na drugi strani strokovno v bistvu delujemo in tudi sodelujemo z ustreznimi, bom rekel, inštitucijami na področju davkov, predvsem s Fursom, pa tudi z Ministrstvom za finance.

Naslednje področje je revidiranje informacijskih sistemov, kjer posvečamo veliko pozornosti predvsem vzgoji novih kadrov, ker vemo, da praktično brez novih revizorjev informacijskih sistemov bodo revizijske družbe zelo težko kvalitetno upravljale revidiranje.

No, in potem tam, kjer nam ostanejo zakonska pooblastila, javna pooblastila, je področje ocenjevanja vrednosti. Na področju ocenjevanja vrednosti smo opravljali nadzore na podlagi programa nadzorov, ki ga je potrdila Agencija za javni nadzor nad revidiranjem na podlagi Zakona o revidiranju. Opravljali smo nadzore in o izsledkih teh nadzorov poročali tudi Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, ki je tista institucija, ki v končni fazi ukrepa, torej, da izda opomine oziroma ustrezne druge sankcije.

No, in še ena taka skupna zadeva, ki nas je celo lansko leto spremljala - pustimo covid in te tehnične težave -, so priprave na novosti, ki nas vse čakajo, pa ne samo nas, ki delamo strokovno na teh inštitucijah, ampak predvsem gospodarstvo in gospodarske družbe in druge organizacije, ki pa žal mislim, da v Sloveniji niso še dovolj pripravljene na to področje; nas bo ali pa bo nekoga verjetno kar malo strah, kaj se bo zgodilo na naslednjem področju. To so področja ESG ali pa CSRD direktive. Gre za problem sustainability oziroma področja povezana s trajnostjo, in potem predvsem poročanje, ki se bo začelo po sprejemu direktive na podlagi sprememb Zakona o gospodarskih družbah, ki ga boste verjetno v letošnjem letu dobili na mizo. Poročanje bo pa potrebno že za leto 2024. To je pa ena zadeva, kjer mislim, da smo v Sloveniji nekateri malo prešpricali to zgodbo, ki pa je nekako v Evropi hit in če se ne bomo dovolj hitro prilagodili, potem se zna zgoditi, da bodo neke težave tudi v poslovnem svetu. Tako, toliko o tem. Hvala, da ste me poslušali. Sem pripravljen odgovarjati na vprašanja.