Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona, katerega osrednji cilj je izvršitev odločbe Ustavnega sodišča številka U-1-474/18 z dne 10. decembra 2020 preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in v pisnem mnenju obrazložila zakaj odločba Ustavnega sodišča s predlaganim zakonom ni v celoti uresničena. Pri tem je na določbah ustave, teorije, ustaljene ustavno sodne presoje in zakonske ureditve podrobno predstavila položaj drugih organov, določenih z Ustavo, ki jim ustava zagotavlja neodvisnost in samostojnost v razmerju do izvršilne veje oblasti, in sicer predsednika republike, sodne veje oblasti, Sodnega sveta. Opozorila je tudi na poseben položaj državnega tožilstva, ki je v razmerju do Vlade samostojen. Tudi za te organe, ne le za Računsko sodišče, Varuha človekovih pravic, Državni svet, Ustavno sodišče, na katere se sicer nanaša izrek odločbe Ustavnega sodišča, in za Državni zbor namreč velja, da država te organe mora imeti, sicer ne bi bila organizirana v skladu z Ustavo. Poleg tega pa so tudi razmerja med ustavnimi organi, predvsem v razmerju do sodne veje oblasti, že ustavno opredeljena. Položaj teh organov, zlasti sodne veje oblasti, zaradi njihovih nalog in pristojnosti v sistemu, kjer je oblast deljena, je ključen v sistemu zavor in ravnovesij, zato bi moral biti s predlogom zakona zagotovljen Vladi ustavno pravno enakovreden položaj v postopku oblikovanja državnega proračuna, kar pomeni, da obseg sredstev za delo teh organov ne bi smel biti podrejen odločitvi Vlade, temveč le Državnemu zboru, ki je splošno predstavniško telo. Po oceni Zakonodajno-pravne službe to izhaja iz nosilnih razlogov obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, ki naj bi se s predlogom zakona uresničila. Med temeljne značilnosti neodvisnega položaja sodita tudi materialna in finančna neodvisnost, ki omogoča od Vlade neokrnjeno učinkovitost izvrševanja pristojnosti sodne veje oblasti, Sodnega sveta, predsednika republike in zato narekuje primerljivo ureditev z neodvisnimi ustavnimi organi in državnim zborom. V pripombi k 2. členu, ki spreminja 20. člen zakona, je ZPS posebej opozorila, da stališče Ustavnega sodišča, ki je bilo zavzeto v 34. točki obrazložitve odločbe, ni upoštevano v celoti, ker ne zajema dolžnosti Vlade, da neodvisne ustavne organe v skladu z načelom medsebojnega sodelovanja med ustavnimi organi. in njihovega medsebojnega spoštovanja opozori, če meni, da njihov predlog finančnega načrta ni v skladu s temeljnimi ekonomskimi izhodišči za pripravo predloga državnega proračuna. Ustavno sodišče je izrecno navedlo, da ima vlada možnost in dolžnost, da na to opozori Državni zbor, poprej pa mora opozoriti tudi predlagatelja finančnega načrta. Gre torej za obveznost vlade.

K 5. členu, s katerim se določa, da javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina, stvarnega premoženja nimajo v lasti, razen če posebni zakon določa drugače, je ZPS opozorila, da je predlagana ureditev sporna z vidika skladnosti z Ustavo in pravno sistemskega vidika. Predlagana določba za javne zavode in javne agencije ni naravnana le v prihodnost, ampak učinkuje tudi na stvarno premoženje, ki ga javni zavodi in javne agencije že imajo v lasti, četudi zanj nimajo izrecne podlage v posebnem zakonu, pri tem pa ne določa, kdo bo po novem lastnik tega stvarnega premoženja in na kateri pravni podlagi ga bo pridobil. Predlagana ureditev ima zato na stvarno premoženje, ki je v lasti javnih zavodov in javnih agencij, lahko učinek razlastitve oziroma z zakonom določeno prenehanje lastninske pravice, pri tem pa niso spoštovane ustavne določbe, ki varujejo lastninsko pravico oziroma urejajo razlastitev nepremičnin. Ob tem je ZPS opozorila, da v obrazložitvi niso izkazani ustavno dopustni cilji za poseg v človekovo pravico, prav tako pa ne drugi razlogi, ki bi izkazovali, da je poseg v te pravice primeren, potreben in sorazmeren, s tem pa ustavno skladen. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je ureditev predlagana iz razloga, ker veljavni predpisi tega, da javni zavodi praviloma stvarnega premoženja nimajo v lasti, izrecno ne določajo, kljub temu, da se pretežni del stvarnega premoženja, ki ga posredujejo javni zavodi, v računovodskih evidencah izkazuje kot sredstva v upravljanju. ZPS opozarja, da izkazovanje stvarnega premoženja v računovodskih evidencah ne izkazuje lastninske pravice nad stvarnim premoženjem in s tem ne more vplivati na to, kdo je njegov lastnik. Javno pravo ne pozna posebne ureditve lastninske pravice za javno pravne osebe, zato se tudi za pridobivanje in izkazovanje lastninske pravice oseb javnega prava uporabljajo določbe civilnega prava, v prvi vrsti stvarno pravnega zakonika.

ZPS je ob tem opozorila tudi na to, da so javne agencije, praviloma pa tudi javni zavodi pravne osebe, torej imajo polno pravno subjektiviteto, na veljavno ureditev po zakonu o zavodih in zakonu o javnih agencijah, ki ne vsebuje prepovedi pridobivanja stvarnega premoženja, ampak izhaja iz predpostavke, da sta tako javni zavod kot javna agencija lahko lastnika stvarnega premoženja. Opozorila pa je tudi na Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki razlikuje med premoženjem, ki je v lasti javnega zavoda ali javne agencije, in premoženjem, ki ga javni zavod in javni agenciji in javna agencija zgolj upravljata. Ob tem se zastavlja vprašanje, na kakšen način bo predlagana določba učinkovala na tisto stvarno premoženje, tako nepremičnine kot premičnine, s katerimi javni zavodi izvajajo javno službo, določeno v zakonu. Če ponazorim s primeroma, zdravila v javnih lekarniških zavodih, medicinska oprema v javnih zdravstvenih zavodih. Predlagana ureditev se nanaša na vse vrste stvarnega premoženja in ne vzpostavlja ustreznega razlikovanja, ampak enoznačno zapoveduje, da javne agencije in javni zavodi stvarnega premoženja, torej tudi vseh premičnin, nimajo v lasti.

K 6. členu predloga zakona je ZPS v mnenju obrazložila, zakaj je predlagana ureditev, ki prepoveduje tržno dejavnost javnih zavodov, če ta ustvarja presežek odhodkov nad prihodki, po oceni ZPS pomanjkljiva in nejasna, zlasti v razmerju do sistemske ureditve teh vprašanj v zakonu o zavodih. Vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin teh pripomb ne odpravljajo. Z njimi so odpravljene druge, predvsem zakonodajno tehnične pripombe, dane k ostalim členom predloga zakona, in sicer k 7., 9., 11. in 14. členu.

Hvala.