Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

V zahtevi za ponovno odločanje glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 Državni svet izpostavlja problematiko, za katero menim, da ne odraža dejanskega stanja v rebalansu proračuna.

Kljub temu, da se rezerva za pomoč gospodarstvu znižuje za 323 milijonov evrov, to pomeni zgolj prilagoditev okoliščinam, ki so bistveno manj nepredvidljive, govorim seveda o razmerah na trgu energentov, kot so bile pri pripravi proračuna za leto 2023. V zvezi z ukrepi za gospodarstvo naj dodam, da je 90 milijonov evrov pomoči predvideno za izplačilo tudi v letu 2024, prav tako je v rebalansu proračuna, v računu finančnih terjatev in naložb oziroma v tako imenovani bilanci B, zagotovljenih še 55 milijonov evrov likvidnostnih sredstev za ukrepe na področju gospodarstva. Pozitivne učinke na gospodarstvu bo imela tudi raven izdatkov za investicije in investicijske transfere v rebalansu, ki ostaja v enaki višini kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2023. V ospredju bodo projekti podprti z EU viri iz finančne perspektive 2014-2020, ki se letos končuje, hkrati se pospešeno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter pričetek izvajanja perspektive 2021-2027.

Za letos so v rebalansu za gospodarstvo načrtovana sredstva še za 28 ukrepov v višini 305 milijonov evrov, sicer v obliki razvojnih spodbud, ki zajemajo tako storitve podpornega okolja za podjetja, kot tudi povratne in nepovratne finančne spodbude. Širši ekosistem razvojnih spodbud je treba šteti tudi različne finančne spodbude iz namenskih sredstev, ki jih nudijo izvajalske institucije ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenske izvozne in razvojne banke. Letos bo z njihove strani objavljenih 17 ukrepov v vrednosti 330 milijonov evrov, v tem delu govorimo o povratnih sredstvih oziroma posojilih za gospodarstvo.

V zvezi z očitki, da pomoč gospodarstvu ni zadostna, predvsem v primerjavi z drugimi državami, največkrat se omenja Nemčija, lahko rečem, da te primerjave niso ustrezen argument, saj druge države izplačila pomoči vežejo na kumulativno izpolnitev pogojev, ki poleg stroškov energentov upoštevajo tudi poslovanje podjetja in znižanje porabe energije. Zavračam tudi trditve, da Vlada reprezentativnih združenj občin ne obravnava kot enakovredne partnerje iz zahteve za odložilni veto. Lahko razberemo samo očitke o nujnosti zvišanja povprečnine, ne pa tudi dejstva, da so v veljavnih predpisih že vsebovane pravne podlage, ki omogočajo, da se občinam lahko zagotavljajo dodatna sredstva iz proračuna države in tudi ne, da je bil pri sklepanju dogovora o višini povprečnine že upoštevan dvig plač, ki je bil dogovorjen v oktobru 2022, prav tako je bila upoštevana inflacija v višini 8,1 %. Menim tudi, da je na odhodke občin pozitivno vplival tako imenovani draginjski ukrep, s katerim je vlada določila najvišje drobno prodajne cene zemeljskega plina in elektrike, ki velja tudi za izvajalce javno veljavnih pogojev vzgoje in izobraževanja. Regulacija velja za celo leto 2023. Prav tako je Vlada pripravila tudi različne ukrepe s katerimi se bodo staršem omilile podražitve vrtcev, zvišani so pragovi za socialne transfere, s tem ker so višji in tudi staršem lažje dostopni.

Kot ste seznanjeni, se je z župani občin v ponedeljek srečal tudi predsednik Vlade, tudi sam sem bil tam skupaj z drugimi ministri. Na tem srečanju smo izmenjali stališča, hkrati pa se zavzeli za nadaljnje dobro sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi.

Če se zdaj dotaknem še pravne podlage, ki bo omogočila izplačilo zimskega dodatka upokojencem, Vlada pojasnjuje, da v tem primeru ne gre za socialni transfer, ampak za dodatek upokojencem, torej tistim, ki so v delovno aktivni življenjski dobi plačevali prispevke v višjem znesku kot ostali. To pomeni, da tega ukrepa ni mogoče razširiti na druge skupine prebivalstva, ki zaradi navedenega dejstva niso primerljive, saj bi vsaka nadaljnja skupina lahko upravičenost do dodatka utemeljevala zgolj na podlagi prihodkovnega cenzusa.

In nenazadnje, Vlada predloga rebalansa ni usklajevala z Ekonomsko-socialnim svetom zgolj zato, ker v njem ne določa novih vsebinskih rešitev, ampak je bil pripravljen kot tehnični rebalans zaradi organizacije državne uprave, kar smo večkrat pojasnili. Če je bil Zakon o vladi namreč usklajen pred pripravo sprememb proračuna za leto 2023, priprava rebalansa v tem trenutku ne bi bila potrebna.

Glede na vse navedeno Vlada meni, da sprejeti rebalans proračuna omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so v predlogu odložilnega veta izpostavljena, seveda ob hkratni zahtevi za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ. Vlada poudarja še, da dodatnih sredstev ni mogoče zagotoviti brez dodatnega zadolževanja države, zato predlaganih ukrepov ne more podpreti.

Iz navedenih razlogov Vlada predlaga Državnemu zboru, da ta zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, da jima ponovno izrazi podporo. Hvala lepa.