Predsedujoča, hvala za besedo.

Dobro jutro vsem prisotnim poslancem!

Dovolite, da preidem kar na obrazložitev, uvodni del je povedala že predsedujoča.

Državni zbor Republike Slovenije je na 10. seji, 25. maja 2023, mimo pravil Ekonomsko-socialnega sveta sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. Zakon je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.

Državni svet sicer pozitivno ocenjuje prizadevanja Vlade za zniževanje odhodkov proračuna in nižji proračunski primanjkljaj, vendar pa izraža tudi zaskrbljenost in nestrinjanje z odločitvijo o znižanju proračunske rezerve, katerih sredstva so bila v pretežni meri namenjena pomoči gospodarstvu zaradi razmer na trgu energentov. Državni svet opozarja na napačno razmišljanje, češ da so bili dosedanji ukrepi na tem področju zadostni, saj primerjava z ukrepi v nam konkurenčnih državah znotraj EU kažejo, da je bilo ponekod za njihova gospodarstva mnogo bolje poskrbljeno. Argument Vlade, da je eden od pomembnih razlogov za pripravo in sprejetje rebalansa proračuna nižji obseg potrebnih sredstev za blaženje energetske krize, je v nasprotju s številnimi pripombami, ki jih je gospodarstvo v zadnjem mesecu naslovilo na različne vladne naslove. Gospodarstvo opozarja, da so cene električne energije še vedno previsoke in presegajo tiste, ki jih imajo konkurenčna podjetja v tujini. Gospodarski kazalci o krčenju industrijske proizvodnje vse od oktobra kažejo, da bo država, če Vlada ne bo ukrepala, na državni ravni izgubila za več kot milijardo evrov dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov.

Državni svet opozarja na nujnost, da Vlada nameni pomoč tudi velikim porabnikom energentov ter s tem zaščiti številna delovna mesta in poveča proračunske prihodke skozi davke in prispevke. Rezerva v višini 200 milijonov evrov, ki jo je Vlada ohranila v rebalansu proračuna, za blaženje posledic draginje je po mnenju Državnega sveta prenizka, zato predlagamo, da sredstva iz proračunske rezerve porabi v namene povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja z ukrepom za omejitve cen električne energije na celotno, za celotno gospodarstvo na nivoju cen, kot so to storile manj konkurenčne države, ter uvede instrument čakanja na delo in skrajšani delovni čas.

V povezavi z načrtovano nižjo realizacijo sredstev iz proračuna Evropske unije v letu 2023 Državni svet poudarja, da je treba v okviru evropske kohezijske politike in programom v programskem obdobju 2021-2027 okrepiti aktivnosti v procesu sprotne priprave projektov, saj je njihovo pravočasno dokončanje pogoj za izplačilo pričakovanih evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev, sredstev, s tem uspešno naslavlja…, naslavljanje razvojnih izzivov države. V prihodnje bi se morali izogibati položaju iz preteklega obdobja, ko so se pred koncem programskega obdobja s preusmeritvami sredstev iz že odobrenih projektov izpostavljali tveganjem v zvezi z uspešnostjo črpanja sredstev.

Državni svet prav tako opozarja, da v lanskem letu dogovorjena višina povprečnine zaradi spremenjenih razmer v luči energetske krize in inflacije ter posledično višjih stroškov delovanja javnih zavodov ne zagotavlja kritja dejanskih stroškov občin, zato meni, da bi morala Vlada prisluhniti reprezentativnim združenjem občin ter poiskati ustrezno rešitev za financiranje občin. Oktobra 2022 je bila v okviru pogajanj dogovorjena povprečnina v višini 700 evrov, ki je bila v danih razmerah zadovoljiva, vendar pa so vsa tri reprezentativna združenja občin že takrat opozarjala, da občinski proračuni morebitnih dodatnih bremen iz naslova dodeljevanja obveznosti s strani države ne bodo zmogli. Kmalu za tem so bile občine soočene z dvigom stroškov dela, in sicer s stroškom dviga plač zaposlenih v javnem sektorju, dviga minimalne plače, dodatnega dviga plač pomočnicam vzgojiteljem in cen energentov. Na poslovanje občin vpliva tudi inflacija, ki se žal ne umirja, zato so predstavniki, zato so predstavniki občin predlagali višjo povprečnino, in sicer ločeno za 2023 in 2024, ki je bila s strani Vlade ocenjena kot pretirana. Njihov kompromisni predlog za povprečnino pa je sedaj postavljen na višino 773,66 evrov. Država se strinja … Državni svet …