Hvala lepa.

Torej, v imenu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo par pojasnil z našega vidika. Kolega državni sekretar Skočir je že prej predstavil vladno stališče do projekta. Moram povedati, da Ministrstvo za naravne vire in prostor je s projektom povezano z vidika pristojnosti za odvajanje odpadne vode, varstvo pitne vode, gradbene in prostorske zakonodaje, mi pa z vidika okoljske zakonodaje in v okviru te okoljske zakonodaje postopkov, vezanih na presojo vplivov na okolje. Te je do reorganizacije leta 2021 vodila Agencija za okolje, potem je bila pa v okviru te reorganizacije ta pristojnost prenesena na ožje ministrstvo.

V zvezi s postopki bi povedal, da celovita presoja vplivov na okolje je bila enkrat opravljena, in to leta 2010, v okviru sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Nato je investitor pričel s pridobivanjem gradbenih dovoljenj. Za samo čistilno napravo je pridobil integralno gradbeno dovoljenje, za kanal pa je gradbena dovoljenja pridobival preko upravne enote za posamezne odseke. In v letih 2015 in 2016 je dvakrat Agencija za okolje presojala, ali je potrebno okoljsko soglasje ob pridobivanju teh gradbenih dovoljenj. In takrat je presodilo dvakrat, 2015, 2016, da to ni potrebno. Zdaj bi pri tem pojasnil, da to takrat ni bila volja posameznega uradnika ali pa volja investitorja ali pa kogarkoli posamezno, ampak upravni postopek, ki predvideva, da se v okviru predhodnega postopka na podlagi dokumentacije in mnenj različnih institucij presoja, ali je potrebno to soglasje ali ne. Takratna odločitev je bila sprejeta na podlagi okoljskega poročila, ki je povedalo in utemeljevalo, da poseg ne pomeni posega z možnimi vplivi, pomembnimi vplivi na okolje, tudi na podlagi izdanega vodnega soglasja s strani Direkcije za vode in mnenj različnih institucij. Zaradi teh odločitev 2015, 2016, da okoljsko soglasje ni potrebno, je prišlo tudi do situacije, da ima investitor veljavna gradbena dovoljenja. In kot je bilo tudi uvodoma pojasnjeno, lahko na podlagi teh dovoljenj tudi gradi. Je pa leta 2020 Arso na podlagi odločitve, da se kot dodatna zaščita predvidi v okviru projekta tudi tako imenovana betonska kineta, odločil, da je presoja vplivov v tem delu projekta potrebna. Investitor, se pravi mestna občina je Upravno sodišče, je na Upravno sodišče podala pobudo za razveljavitev tega sklepa Arso. Upravno sodišče o tem še odloča. Sami smo podali prošnjo na sodišče za prednostno obravnavo in nas, ampak več kot to na časovnico obravnave ne moremo, ne moremo vplivati.

Čeprav se ta odločitev, ta sklep torej osporava na Upravnem sodišču, pa je postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja odprt. Jaz samega upravnega postopka, ki je podlaga za to, za soglasje, ne morem konkretno komentirati ali pa prejudicirati odločitve. Lahko zgolj zagotovim to, da bo ministrstvo neodvisno in dosledno sledilo pravnemu redu. Smo v pravno zapleteni situaciji. Takega redosleda zakonodajalec verjetno ni predvideval, da pride do drugačnih odločitev v okviru predhodnih postopkov in da se v okviru tega projekta, da se, da se v okviru, v okviru teh, v časovnici teh postopkov pride tudi do pravnomočnosti gradbenih dovoljenj in o katerih je odločalo med drugim tudi Upravno sodišče.

Situacija je pravno torej precej zapletena, zato je ministrstvo naročilo tudi zunanjo pravno in ekspertno analizo, ki nam bo lahko v pomoč pri odločanju. Rezultate te analize pričakujemo do konca tega meseca.