Spoštovana predsednica.

Spoštovani članice, člani odbora, ostali vabljeni, hvala za besedo!

Veliko pojasnil glede tematike gradnje povezovalnega kanala C0 je bilo podano pravzaprav že na številnih predhodnih sejah in odborih, bi pa vseeno ta uvodni nagovor razdelil na dva dela. V prvem delu bi podal informacije glede dosedanjega poteka in izvajanja kohezijskega projekta, ki se imenuje Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnega Ljubljanskega polja, v drugem delu pa poda obrazložitev Vlade glede na podana priporočila.

Zdaj najprej, kar se tiče samega kohezijskega projekta in vloge ministrstva. Torej Ministrstvo za naravne vire in prostor nastopa v tej vlogi, v tej zadevi, v vlogi posredniškega organa, torej govorimo, da gre za sofinanciranje velikega kohezijskega projekta, je pa potrebno poudariti, da investitor oziroma občine upravičenke so Mestna občina Ljubljana, občina Medvode in občina Vodice. Kako je projekt potekal, torej kar se tiče same časovnice in finančne vrednosti projekta. Torej, na osnovi pravnomočnih in veljavnih gradbenih dovoljenj iz leta 2014 in tudi sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje v predhodnem postopku iz leta 2016, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, je investitor pripravil investicijski projekt za črpanje sredstev iz kohezijske politike za obdobje 2014-2020.

Ocenjena vrednost projekta z vključenim davkom na dodano vrednost znaša 135,6 milijonov evrov oziroma 111,167 brez davka na dodano vrednost. Investicija je sestavljena iz treh ključnih sklopov oziroma treh ključnih delov. Torej v prvem delu govorimo o izgradnji sekundarne kanalizacije v občini Medvode v dolžini 22 kilometrov, potem o izgradnji kanalizacije občine Vodice v dolžini 9 kilometrov ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana v dolžini 12 kilometrov. Drug del se nanaša na centralno čistilno napravo, gre za njeno nadgradnjo, in sicer iz 360 tisoč na 550 tisoč populacijskih ekvivalentov in z izgradnjo terciarnega čiščenja z odstranjevanjem dušika in fosforja in v tretjem delu za izgradnjo sekundarne kanalizacije na 39. območjih v Mestni občini Ljubljana v dolžini 88 kilometrov.

Projekt je v fazi izvedbe. Evropska komisija ga je potrdila v avgustu leta 2018, ministrstvo pa je v novembru leta 2017 tudi izdalo sklep o sofinanciranju projektov. Temu so seveda sledili vsi podpisi pogodb z izvajalci, nenazadnje pa tudi vsi podpisi pogodb o sofinanciranju za vse dele projekta. Kar se tiče finančne vrednosti, torej občine tudi redno posredujejo zahtevke za izplačilo. Do 1. junija letošnjega leta je bilo izplačanih na projektu 50,028 milijona evrov, kar predstavlja okvirno 62 odstotkov razpoložljive vrednosti sofinanciranja. Zdaj, če si pogledamo dinamiko sofinanciranja po letih. Torej v letu 2017 je bil projekt potrjen, dinamika je pa sledeča. Leta 2018 je projekt pridobil 3,36 milijona evrov sofinanciranja. V letu 2019 11,8 milijona evrov. Leta 2020 8,5 milijona evrov. Leta 2021 10,2 milijona evrov, leta 2022 13,6 in kot že omenjeno do 1. junija letošnjega leta 2,5 milijona evrov. Vsi zahtevki seveda morajo spoštovati relevantno in veljavno tako nacionalno kot evropsko zakonodajo ter upoštevati tudi vsa navodila organov upravljanja. Ob tem velja opozoriti, da tudi časovno obdobje koriščenja teh sredstev velja samo do konca letošnjega leta, torej govorimo samo do 31. 12. 2023. V primeru, da investitor oziroma investitorji do tega datuma ne bodo dokončali zastavljenih operacij bo po tem obdobju investitor moral investicijo dokončati z lastnimi sredstvi. Tudi, kar se tiče tega kohezijskega obdobja, glede na to, da v postopku zaključevanja dodatnih sredstev za ta namen ni na voljo. Kar se tiče pregledov. Na terenu, potekajo redne kontrole s strani Sektorja za kohezijo, s strani inšpekcijskih služb, ki bodo tudi podrobneje lahko prikazali v nadaljevanju število pa nenazadnje tudi s strani predstavnikov Evropske komisije. Zdaj v marcu letošnjega leta smo glede na to temo tudi prejeli odgovor evropske komisarke za kohezijo in reforme, gospe Ferreira, ki je v dopisu povzela: »Projekt komunalne čistilne naprave v Ljubljani je ključnega pomena za zagotavljanje obveznosti Slovenije iz direktive EU o čiščenju komunalne odpadne vode.« in v tej direktivi ni nobene določbe, ki bi prepovedovala gradnjo kanalizacijskih omrežij nad vodonosniki in zavedajo se tudi, da je vprašanje dodatne presoje vplivov na okolje tudi predmet postopka pred Upravnim sodiščem.

Zdaj, kar se tiče vseh zahtev po obnovi postopka, odprave po nadzorstveni pravici, razglasitve ničnosti in zahtevanih revizij gradbenih dovoljenj. Kot je bilo že uvodoma nakazano, torej Državni zbor je novembra 2019 v drugi točki priporočil med drugim pri priporočil, da ministrstvo v okviru svojih pristojnosti in na podlagi pravnih sredstev, ki jih dopušča veljavna zakonodaja začne prej navedene postopke. Ministrstvo je te postopke izvedlo. Od Upravne enote Ljubljana je zahtevalo vse odločbe izdane v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in tudi vse sklepe Agencije Republike Slovenije za okolje v zvezi z navedenim posegom. Po pregledu vseh izdanih konkretnih upravnih aktov je ministrstvo takrat ugotovilo, da noben od razlogov za odpravo ali razveljavitev ali izrek ničnosti ni bil podan. Ta postopek pa je bil zaključen v letu 2020. Kar se tiče naknadno sprejete odločitve Agencije Republike Slovenije, da je za vgradnjo kinete potrebno izvesti presojo vplivov na okolje v temu dvokilometrskem odseku. To bi želeli poudariti, da se ta postopek trenutno vodi v okviru kolegov na Ministrstvu za okolje, podnebno energijo, predvsem pa se tudi čaka na čimprejšnjo odločitev Upravnega sodišča v predmetnem upravnem oziroma sodnem sporu. Ob tem bi želeli tudi izpostaviti, da je investitor v gradnjo povezovalnega kanala C0 v armirano betonsko kineto ureja v okviru 66. člena Gradbenega zakona in da je tudi ta kineta dodaten ukrep, ki je namenjen zaščiti vodonosnika, torej govorimo o dodatnem ukrepu za zaščitno pito vode. Ta zaščitni ukrep je izvedel investitor, predlagala pa ga je strokovna institucija, to je Geološki zavod Republike Slovenije.

Zdaj mogoče v nadaljevanju še na kratko ponazoritev oziroma izpostavitev mnenja Vlade Republike Slovenije glede vseh šestih točk priporočil. Pri tem bi želeli izpostaviti sledeče. Torej pod točko 1., kar se tiče samega področja pitne vode. Področje pitne vode je za to Vlada eno prioritetnih področij z dveh vidikov. Najprej s stališča zagotavljanja številnih sredstev in za zagotovitev infrastrukturne oskrbe s pitno vodo. Ta sredstva so na voljo torej v obstoječem kohezijskemu perspektivi, v načrtu za okrevanje in odpornost, pa tudi v novi finančni perspektivi oziroma v tej za obdobje 2021-2027, kjer je prioritetni projekt te Vlade med drugim tudi zagotovitev oskrbe s pitno vodo za slovensko Istro in kraško zaledje izziv, s katerim se Slovenija sooča že zadnjih 30 let. Vzporedno s tem poteka tudi priprava in nadgradnja številnih predpisov. V mesecu maju je Vlada sprejela uredbo o pitni vodi, ki predstavlja pomemben korak pri izboljšanju ureditve področja oskrbe s pitno vodo. Trenutno je v javni obravnavi predlog zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja. V zaključni fazi je priprava načrta upravljanja voda za naslednje šestletno obdobje. Načrtuje se tudi nadgradnja Zakona o vodah, predvsem v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča, kjer je predvidena izboljšava varovanja vodnih virov na ravni zakona. In tudi kolegi na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo načrtujejo tudi s spremembo Zakona o varstvu okolja.

Pod točko 2 glede priporočil Državnega zbora, to sem že v prejšnjem delu nakazal. Torej, Vlada na tem delu pojasnjuje, da so bila naslovljena in tudi v največji meri tudi realizirana. Bom pa še v nadaljevanju podal nekaj dodatnih pojasnil.

Glede 3. točke, glede nespoštovanja pravice do pitne vode, vlada ocenjuje, da ustavno načelo ni kršeno. Republika Slovenija namreč ni investitor. Investitor so občine, zato so tudi občine edini akter, ki lahko gradnjo ustavijo. Inšpekcija namreč do zdaj ni ugotovila nepravilnosti v postopkih, ki so že zaključeni. Nekateri postopki pa so še v fazi ugotavljanja dejanskega stanja.

Pod točko 4, kar se tiče kanalizacijskega omrežja, Vlada pojasnjuje, da zagotavljanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode ni v državni pristojnosti. Gre za pristojnost izvajanja naloge, ki je občinska. Investitor pa je v primeru povezovalnega kanala C0 Mestna občina Ljubljana.

Kar se tiče točke 5 glede ugotavljanja odgovornosti, Vlada opozarja, da je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi predpisi, ki tudi opredeljujejo postopke ugotavljanja odgovornosti posameznikov.

Kar se tiče pa 6. točke, torej še malce daljše pojasnilo, ker je bilo tudi uvodoma pravzaprav nakazano. Torej, takrat na Ministrstvo za okolje in prostor je že v letu 2020 na podlagi priporočil Državnega zbora v skladu z Zakonom o upravnem postopku po uradni dolžnosti začelo postopke presoja pravilnosti in zakonitosti vseh sklepov in odločb izdanih s strani Upravne enote Ljubljana in Arsa v zvezi s C0 kanalom. Ministrstvo je navedene konkretne upravne akte presojalo v okviru izrednih pravnih sredstev in tudi leta 2020 zaključilo, da razlogi za odpravo in razveljavitev ali izrek ničnosti niso podani.

Še informacija glede ničnosti gradbenega dovoljenja, ki je bilo tudi uvodoma nakazano, da torej ministrstvo je v septembru leta 2021 izdalo odločbo s katero je izreklo za nično gradbeno dovoljenje z januarja 2021 za gradnjo kanala C0 z vgradnjo kinete. Vendar Upravno sodišče je s sodbo z dne 9. 6. navedeno odločbo MOP odpravilo. Torej, sodišče je izvedlo to presojo, zato je glede na napotila iz navedene sodbe ministrstvo s sklepom z dne 14. 7. postopek za izrek ničnosti navedenega /nerazumljivo/ dovoljenja posledično tudi ustavilo.

Glede na vsa priporočila Vlada Republike Slovenije priporočil ne podpira, saj se vse aktivnosti v zvezi s temi priporočili tudi že izvajajo. In za dodatna pojasnila smo vam tukaj na voljo, bodisi v okviru resorja bodisi v okviru pristojnega inšpektorata. Hvala za uvodno besedo.