Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani državni sekretar s sodelavci, kolegice in kolegi! Obravnavamo torej mehanizem, ki ga je na podlagi Uredbe o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji iz razlogov varnosti in javnega reda vzpostavila že prejšnja koalicija, v kateri smo sodelovali.

V Novi Sloveniji podpiramo odprtost Slovenije za investicije, ne glede na to od kje prihaja investitor. Teh si želimo čim več. Naloga države je, da vzpostavi okolje, ki bo spodbujalo investicije. Vendar pa ob tem ne smemo popolnoma pozabiti na varnost. Posebej v vedno bolj zahtevnih okoliščinah v katerih smo se znašli je naloga države tudi ta, da zagotavlja varnost. Če bi določena investicija iz tretje države lahko prinesla veliko tveganje za varnost ljudi, potrebujemo mehanizme s katerimi lahko ta tveganja preprečimo ali vsaj zmanjšamo. Prenos ureditve iz interventnega covid zakona iz leta 2020 v krovni Zakon o spodbujanju investicij je nujna. Zaradi zagotavljanja notranjega trga Evropske unije razumemo tudi predlog, da bi mehanizem po novem veljal zgolj za investitorje iz tretjih držav. Po drugi strani pa se za večjo transparentnost upošteva tudi zgolj posredna povezava med tujim vlagateljem in slovensko gospodarsko družbo.

Spoštovane kolegice in kolegi, v Novi Sloveniji se tudi zavedamo, da je po naši oceni trenutno eden največjih izzivov slovenskega gospodarstva skoncentriran na vprašanje produktivnosti. Slovenija kljub številnim dobrim rezultatom pri drugih kazalnikih pri vprašanju produktivnosti že dolgo za približno eno petino, eno petino zaostaja za povprečjem Evropske unije. Spomnimo se zelo jasno artikuliranega cilja, ki ga je izpostavil dr. Golob še pred volitvami, da bo potrebno, je dajal, dodano vrednost na zaposlenega dvigniti na 100 tisoč evrov. Če se prav spomnim, je to bila njegova številka, 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Kaj smo v tem enem letu naredili, da se približamo temu cilju? Verjamem in vem, da se to ne da čez noč, cilj je pa vsekakor dober. Časovnice za to nimamo, dejanja pa pričakujemo višjega standarda, višjih plač ter razvitosti na ravni države, kot sta recimo sosednja Avstrija ali pa Nemčija, ne bo mogoče doseči drugače kot prav s povečanjem produktivnosti. Zato pa bo treba ustvariti okolje, mislim seveda na poslovno okolje, v katerem bo lahko gospodarstvo ustvarjalo večjo dodano vrednost. Tukaj govorim predvsem in mislim predvsem na predvidljivo davčno okolje.

Kateri so ukrepi, ki jih je Nova Slovenija predlagala ali je bila sopredlagateljica in so bili že realizirani ali delno realizirani. Prvič; davčne olajšave za investicije v raziskave in razvoj, povečanje vlaganja državnega sektorja v raziskave in razvoj, vključevanje slovenskih raziskovalcev iz tujine v slovenske raziskovalne skupine, celovit sistem odkrivanja in razvoja nacionalnih talentov, vlaganja v širokopasovno infrastrukturo, spodbujanje investicij v zagonska podjetja, predstavništvo slovenskega gospodarstva v Silicijevi dolini, o tem smo govorili na prejšnji seji. No, ta ideja je že s strani te Vlade doživela žalostni konec, torej pogreb.

Ne glede na pozitivne učinke tujih neposrednih naložb, je Evropska unija oziroma Evropska komisija že v letu 2017 izrazila zaskrbljenost glede dejstva, da tuji vlagatelji, zlasti podjetja v državni lasti iz tretjih držav, iz strateških razlogov prevzemajo evropska podjetja s ključnimi tehnologijami, kar ima lahko negativne posledice na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, zanesljivost oskrbe s kritičnimi viri, surovinami in dostop do občutljivih informacij.

Pod črto, zakon, ki ga obravnavamo, je korak v pravo smer, zato bo z naše strani tudi deležen podpore. In gospod državni sekretar, tukaj bi vas še čisto za konec prosil, vaš odziv na dopis, ki smo ga dobili s strani AmCham Slovenija, ki zaključuje svoje razmišljanje, dovolite, da preberem, »Ker verjamemo, da namen Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ni prekomerno omejevanje tujih in domačih vlaganj in ker verjamemo, da si tudi MGTŠ prizadeva in zaveda pomena vzpostavitve jasnega in predvidljivega poslovnega okolja, smo prepričani, da boste predloge, ki jih AmCham Slovenija navaja, s ciljem izboljšanja mehanizma nadzora tujih neposrednih naložb, sprejeli z razumevanjem. Komisija za spodbujanje investicij tudi, namreč, ki deluje v okviru AmCham, tudi v luči preteklih in nedavnih globalnih gospodarskih pretresov in geopolitičnih dogodkov razume težnjo po uvedbi mehanizma nadzora tujih naložb, želimo pa si, da bi bil tak mehanizem jasen, predvidljiv in ciljno usmerjen«, konec navedka iz pisma AmCham Slovenija.

In me zanima, gospod državni sekretar, kako greste naproti tem željam zelo pomembne institucije?

Hvala lepa.