Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Slovenija je zaveznica močnih zavezništev z zanesljivimi svetovnimi trgovinskimi partnerji. Pri tem igra pomembno vlogo skupna trgovinska politika Evropske unije v okviru katere se sklepajo tudi sporazumi o prosti trgovini s tretjimi državami. Ti sporazumi omogoča diverzifikacijo dobavnih verig, zagotavljajo dostop do virov in izvoznih trgov, vse to pa pomembno vpliva in prispeva k večji odpornosti evropskega gospodarstva in izboljšanju gospodarske varnosti.

Nova Zelandija je pomembna partnerica Evropski uniji v indopacifiški regiji in je tudi med najbolj razvitimi državami na svetu. Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo bo potrditev okrepljenih odnosov med tema dvema silama. Širšega geostrateškega vidika je sklenitev sporazuma o prosti trgovini s podobno mislečo partnerico, kot je Nova Zelandija, tudi močan znak skupne zavezanosti multilateralnemu trgovinskemu sistemu z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije. V tem primeru govorimo o modernem trgovinskem sporazumu nove generacije, ki prinaša oprijemljive gospodarske in okoljske koristi za obe strani.

Evropska unija in Nova Zelandija sta se pogajali o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini od junija 2018 do uspešnega zaključka pogajanj, 30. junija 2022. O sporazumih o prosti trgovini med Evropsko unijo in tretjimi državami se v imenu držav članic pogaja Evropska komisija. Slovenija je pogajanja ves čas aktivno spremljala in se vključevala s svojimi stališči, s posebnim poudarkom na ustrezni zaščiti kmetijskih proizvodov.

Sporazum je obsežen. Vsebuje 27 poglavij, ki s pripadajočimi prilogami in tarifnimi seznami obsega kar 9 tisoč 105 strani. Sporazum bo zagotovil enake konkurenčne pogoje, pripomogel k ustvarjanju delovnih mest, rasti in naložb ter tako koristil podjetjem in državljanom Evropske unije, pa tudi Nove Zelandije. Sporazum prinaša za EU in slovenska podjetja nove izvozne priložnosti tako na področju izvoza blaga kot tudi storitev. S sporazumom se odpravlja vse novozelandske carine za izvoz blaga iz EU in tako omogoča več izvoznih priložnosti za naša podjetja, večji in izboljšan dostop do trga storitev, javnih naročil in neposrednih tujih investicij.

Dogovor vključuje tudi najbolj ambiciozne sodobne zaveze glede trgovine in trajnostnega razvoja, vključno z zavezami o spoštovanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in o temeljnih pravicah delavcev. Sporazum o prosti trgovini upošteva občutljivost evropskega kmetijstva, Evropska unija zato ne bo popolnoma liberalizirala svojih trgov za zelo občutljive proizvode, kot so goveje, ovčje meso, maslo, mleko v prahu, ti proizvodi uvoženi iz Nove Zelandije, bodo imeli le omejen in nadzorovan dostop do trga EU v okviru tarifnih kvot, ki upoštevajo pomisleke evropskih in tudi slovenskih kmetov. Sporazum o prosti trgovini za uvožena živila določa visoke standarde, vsebuje pa tudi besedilo o trajnostnih prehranskih sistemih, kar je prvič v zgodovini trgovinskih sporazumov, ki jih sklepa Evropska unija.

Sporazum vsebuje tudi številne določbe, ki bodo poenostavile trgovinske in z njimi povezane postopke ter zmanjšale stroške, povezane z izvozom, in bo tako več malim in srednjim podjetjem omogočil poslovanje na obeh trgih. Sporazum se bo podpisal kot sporazum o izključni pristojnosti EU, podpisala ga bosta na eni strani torej EU in Nova Zelandija. Začetek veljavnosti sporazuma je vezan na zaključek postopkov v okviru Evropske unije, torej s potrditvijo v Svetu in Evropskem parlamentu in v Novi Zelandiji in kot tak ne bo predmet nacionalnih ratifikacij v državah članicah EU. Na podlagi vseh prednosti, ki jih prinaša sporazum, predlagamo, da Republika Slovenija predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo podpre.

Najlepša hvala.